Stanovanjski sklad zaračunaval stroškovno najemnino in nagrabil osem milijonov?

Kot je zapisano v ovadbi, ki jo povzema Delo, so bili vsi javni stanovanjski skladi, tudi Stanovanjski sklad RS, ustanovljeni z javnimi sredstvi za izvajanje javnega interesa. Ta v tem primeru po pojasnilih časnika izhaja iz ustavne določbe, da država za državljane ustvarja možnosti za pridobitev primernega stanovanja.

Vsi javni stanovanjski skladi so subjekti javnega prava, ki lahko delajo le tisto, kar je predpisano z zakonom. Zakon opredeljuje štiri vrste najemnih stanovanj: neprofitno, tržno, službeno in namensko, javni stanovanjski skladi pa so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja, navaja ovadba.

V njej je zapisano, da je republiški stanovanjski sklad v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj, pri čemer jih je 773 oddajal po stroškovni najemnini. Sklad naj bi tako samo lani pridobil razliko v višini najemnine v znesku dva milijona evrov. V zadnjih petih letih pred letom 2023 je bila stanovanjskemu skladu pridobljena korist v višini šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz proračuna.

V ovadbi je pojasnjeno še, da sklad del najemnine v obsegu 25 odstotkov pridobi neposredno od najemnikov, preostali del, 75 odstotkov, pa pokrijejo subvencije, ki jih pristojne občine vsak mesec nakazujejo stanovanjskemu skladu, občinam pa jih država iz državnega proračuna v naslednjem letu povrne kot državne subvencije.

V ovadbi, na katero se sklicuje Delo, tudi navajajo, da je tako ravnanje nezakonito ter da v ljubljanskih razmerah znaša skoraj 100 odstotkov več, kot znaša neprofitna najemnina. Opozarjajo tudi na zlorabo javnih sredstev, saj da se subvencije za tržne najemnine prek občin izplačujejo kot poraba državnega proračuna. 

V republiškem stanovanjskem skladu z ovadbo niso seznanjeni, prav tako ne Črtomir Remec, še poroča Delo. Da so prejeli ovadbo, so za časnik potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču. 

Ministrstvo: Zakon skladu ne prepoveduje oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini

Stanovanjski zakon, resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu in poslovna politika Stanovanjskega sklada RS (SSRS) 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini, so v odzivu naporočanje  o ovadbi proti direktorju SSRS dejali na resornem ministrstvu.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je objavilo, da ni seznanjeno z ovadbo, da pa očitki, kot jih navaja časnik, po oceni ministrstva "niso vsebinsko osnovani". "Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovno najemnino, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino približno 450," so zapisali.

Ob tem so poudarili, da si od same vzpostavitve ministrstva prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, tako republiški kot lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, "ki jo razumemo kot enega od temeljev socialne politike".

Zavedajo pa se, da primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni. "Vsa stanovanja, ki jih je SSRS zgradil, so bila financirana iz lastnih sredstev in posojil - za slednje, če jih je želel dobiti, je moral svoje projekte ekonomsko upravičiti, kar je lahko dosegel zgolj z napovedjo stroškovne najemnine," so navedli.

"To je predvsem neposredna posledica tega, da država do sedaj, do mandata aktualne vlade in začetka delovanja ministrstva za solidarno prihodnost, ni izdatno vlagala v delovanje stanovanjskega sklada. Ta je zato moral za svoje delovanje močneje zasledovati ekonomsko logiko," so dodali.

Lanska dokapitalizacija SSRS s 25,5 milijona evrov je bila "prvi korak v smer krepitve javne, od trga neodvisne službe, ki je posledično že vodila v ustrezno znižanje najemnine pri novih projektih stanovanjskega sklada", je zapisalo ministrstvo in potrdilo, da bo enak znesek zagotovilo tudi v letošnjem in prihodnjem letu ter s tem prispevalo h krepitvi javne najemne mreže in dostopnosti stanovanj.

Na ministrstvu se sicer strinjajo, da je delovanje na področju javnega najemnega trga neusklajeno, kar je neposredna posledica odsotnosti državne javne stanovanjske politike od osamosvojitve naprej. Zato se zavzemajo za vzpostavitev državnega sistemskega vira financiranja javne stanovanjske gradnje ter ureditev področja neprofitnih stanovanj - tako pri določanju najemnin kot tudi pri dodeljevanju stanovanj. Pričakujejo, da bodo s tem vzpostavili pogoje za enotno delovanje javnih skladov, okrepili javno gradnjo in zagotovili njeno razvojno naravnanost.