Vlada jemlje sredstva, pri tem ne bi oklestila obsežnih nalog, manjšala bi kadre, zdaj pa bi rada direktorjem nalagala še visoke finančne kazni, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih. Jezi jih delček besedila predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014.
Predlagano besedilo namreč v 64. členu 10. poglavja določa visoko globo v višini 10.000 evrov za prekrške odgovornih oseb neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, če finančni načrti niso skladni z vladnimi izhodišči, če niso pravočasno posredovani, če izkazujejo primanjkljaj na plačnih kontih, če ni ustrezno pripravljen sanacijski načrt ali je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki. Prav tako določajo, da lahko vlada iz istih razlogov razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna.
''Določbe tega zakona so z vidika poslovne situacije, v kateri so javni zavodi na področju varstva starejših, nekorektne, neupravičene in dovolimo si trditi, da so celo neokusne,'' trdijo v Skupnosti socialnih zavodov. ''Kažejo na izjemno aroganco vlade do vodstvenih delavcev v javnih zavodih, ki komajda še zberejo voljo, da nekako zagotavljajo storitve za občutljive skupine naših uporabnikov,'' so prepričani.
Vlado zato v odprtem pismu opozarjajo, da bodo učinki takega rokohitrskega kaznovanja kar povprek dolgoročni in škodljivi. ''Dvomimo, da bodo odgovorne osebe v javnih zavodih ob jemanju sredstev za poslovanje in plače pripravljene prevzeti še materialno kazensko odgovornost za slabo stanje, do katerega ni prišlo po njihovi krivdi,'' pišejo.
Kot pojasnjujejo, žal razmere niso take, da bi omogočale dosledno izpolnjevanje vseh vladnih določb. Opozarjajo, da se pri poslovanju domov za starejše in posebnih zavodov soočajo z večmesečnimi ter pogosto celo večletnimi zamudami pri odločitvah državnih organov, ki bi morale biti izvedene v rokih, ki jih določa upravni postopek. "Zato z gotovostjo trdimo, da v tem trenutku ni niti enega javnega zavoda, pri katerem ne bi našli neusklajenih aktov, neizpolnjenih obveznosti iz preobsežne zakonodaje ali zahtev različnih pravilnikov in zakonov, za katere že zdavnaj ne moremo zagotavljati virov za njihovo izvajanje. Za zakonitost poslovanja je odgovoren direktor zavoda, zato imamo že tukaj formalno podlago za kar vsesplošno razrešitev direktorjev javnih zavodov;'' menijo.
Poleg tega se po njihovem ključni dokumenti, ki jih vlada navaja v opisanih členih, pripravljajo za poslovno obdobje, v katerem pa se v zadnjem času srečujejo s stalnimi intervencijami tako v formalne podlage kot v financiranje, zato preprosto ni mogoče zagotoviti, da bi bili dokumenti pripravljeni skladno z navodili vlade, zakonov in podzakonskih aktov, ki se spreminjajo izredno hitro in popolnoma nepričakovano ter žal pogosto na način, da so si že sami predpisi med seboj nasprotujoči in neusklajeni; še dodajajo.
Opozarjajo tudi, da je denarja že več let vse manj, se pa ob tem v ničemer niso spremenili standardi zahtevanih storitev, kadrovske zahteve ali obseg storitev, ki po zakonodaji pripada upravičencem. "Nasprotno, brez zagotovljenih virov se nalagajo dodatne obveznosti iz kolektivnih pogodb, okoljske zahteve in zapleteni postopki, v katerih pogosto ne vidimo nobenih koristi za uporabnika storitev ali poslovanje naših izvajalcev,'' pravijo.
Direktorje pa moti še nekaj – da so edini na udaru. Predlog zakona namreč ne predvideva finančnih kazni za odgovorne v vladnem aparatu. "Zakaj velja določba samo za direktorje javnih zavodov? Saj tudi država posluje negativno. Zakaj torej ne velja za odgovorne osebe na ministrstvih, kjer zamude pri pripravi dokumentov merimo celo v letih?'' sprašujejo in dodajajo, da bi bila razrešitev zagotovo bolj upravičena zaradi zamude nacionalnega programa, zakona, pravilnika ali soglasja kot pa poslovnega načrta nekega javnega zavoda, ki niti ne ve, na kakšnih osnovah naj sploh načrtuje.
Na ministrstvu za finance situacijo vidijo drugače. "Člen 64 je bil dodan na podlagi dejstva, da je ustanovitelj odgovoren za poslovanje zavoda, zato morata odgovornost poslovanja nositi ustanovitelj in vodstvo zavoda. Določba v ZIPRU tako ustanovitelju daje pooblastila za ukrepanje pri učinkovitosti oziroma neučinkovitosti poslovanja, hkrati pa poudarja odgovornost nosilcev pooblastil. To področje je bilo do sedaj neurejeno. Zagotovitev ustreznega ukrepanja v primeru neučinkovitega poslovanja je temeljno načelo učinkovitega delovanja javnega sektorja in je v interesu javnosti," pravijo.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.