Divjih prašičev vse več

Divji prašiči so lani povzročili 534.589 evrov škode. Leta 2005 je bilo škode le za 291.767 evrov. Po mnenju zavoda za gozdove so glavni vzrok za povečanje škod ugodnejše življenjske razmere, ki se kažejo predvsem v visokem prirastku divjih prašičev.

V Sloveniji se največ škod pojavlja ob meji z Madžarsko, kjer so na sosednji strani državne meje večja območja strnjenih gozdov, v katerih se prek leta prašiči zadržujejo, v času zrelosti pridelkov, predvsem koruze, pa množično prihajajo na njive v Slovenijo.

Upravljanje z divjimi prašiči v Sloveniji zajema načrtovanje in izvajanje lova. Odvzem načrtuje Zavod za gozdove Slovenije, izvajajo pa ga lovske družine in lovišča s posebnim namenom. V letu 2005 je bilo iz narave odvzetih 6890, v letu 2008 pa 9346 divjih prašičev, odvzem tako narašča. Naraščanja števila divjih prašičev in škod je v zadnjem obdobju opazno v vsej srednji Evropi, kjer so problemi v obliki visokih škod na človekovem premoženju še bistveno večji kot v Sloveniji.

Ugodne razmere za divje prašiče

Intenzivno kmetijstvo in druge spremembe v okolju so divjim prašičem bistveno obogatile prehranski vir. Na ugodne življenjske pogoje pa večina vrst v naravi odgovori s povečevanjem številčnosti. Na kmetijskih površinah se namreč danes v bistveno večjem obsegu kot v preteklosti sadi koruza, ki je za divjega prašiča zelo bogat energetski vir hrane.

Ti naravni in antropogeni, praktično neomejeni viri hrane, pomenijo za to vrsto optimalne pogoje za razmnoževanje, v obdobju polne vegetacije teh kmetijskih kultur pa tudi izjemno dobro kritje (skrivališče), kjer je lov kot oblika preprečevanja škod praktično neizvedljiv.

Drugi pomemben dejavnik velike številčnosti divjih prašičev pa je njihov izjemen reprodukcijski potencial, saj imajo mlade svinje povprečno od dva do pet mladičev, starejše svinje pa praviloma okoli osem mladičev v vsakem leglu. Tako je kljub naporu lovcev praktično nemogoče nadzorovati številčnost populacije divjih prašičev.

Odvzem divjega prašiča navzgor številčno neomejen

Glede na perečo problematiko škod, ki jih povzročajo divji prašiči na premoženju človeka, je za to vrsto v vseh načrtih struktura odstrela načrtovana v smeri zmanjševanja njihove številčnosti. Poleg tega je za razliko od drugih vrst divjadi odvzem divjega prašiča navzgor številčno neomejen.

Minimalna višina odvzema za posamezno lovsko upravljavsko območje se določi na podlagi dolgoročnega spremljanja trendov različnih kazalcev. Med njimi sta najpomembnejša realizacija odvzema v preteklem obdobju in trend povzročenih škod. Oba dejavnika v zadnjih letih hitro naraščata.