Živ spomin na umrle, s katerim pomagate tudi žalujočim otrokom

Projekt slovenskega društva Hospic Drevo za življenje vabi vse Slovence, da za umrlega svojca kupijo drevo, ki bi ga posadili v Parku življenja. S tem bi, kot pojasnjujejo v društvu, podprli proces žalovanja žalujočih, ki lahko obiskujejo drevesa. V tišini bi lahko opazovali, kako njihova drevesa podpirajo življenje po smrti njihovih ljubih. S tem bi odkrivali smisel neskončnega življenjskega kroga, ki nas uči, kako drevo v sezonski menjavi podobe listov in tudi končnemu propadu ves čas ustvarja in podpira nove oblike življenja. "Vsako leto se začnejo drevesa pomladi rojevati z novimi listi, poleti odrastejo, jeseni obrodijo plodove in potem odvržejo liste v lepih barvah in nam tako pokažejo, kako je tudi minevanje lahko nekaj lepega," pripoveduje vodja projekta Jon Kanjir iz slovenskega društva Hospic. 

Drevo postane živ spomin 

Prva drevesa so v Mozirskem gaju posadili že konec marca, ponovno jih sadijo v aprilu. Parki življenja bodo zrasli po celi Sloveniji, Mozirski gaj je le začetek. Namesto da svojci za pokojno osebo kupijo netrajnostne spomine, ki so na grobu le nekaj dni, so drevesa čudoviti simboli življenja, ki koristijo tudi naravi. Drevo postane živ spomin, ki zdrži bistveno dlje kot sveča ali kamenček, izpostavlja Kanjir. "Želja je, da vsaki osebi, ki umre, posadimo drevo in s tem živ spomin nanjo. Sveče in ostali netrajnostni spomini okolje obremenijo, čeprav so prižgane z dobrim namenom, mu služijo le nekaj dni, nato pa postanejo odpadek. Drevesa pa ravno obratno še bolje povzemajo simboliko. Ko oseba umre, se posadi drevo in s tem živ spomin nanjo, ki raste naprej kot naši spomini," pojasnjuje. 

Pomoč žalujočim otrokom s hudo izgubo 

Izbirati je mogoče med tremi vrstami sadik dreves, ki imajo različne višine donacij, saj si želijo, da bi si lahko drevo spominov na ljubljene osebe privoščil vsak. Donacija pa ni namenjena le za sadike, pomembnejši del izkupička gre za program Levjesrčni. V njem pomagajo majhnim otrokom, ki so izgubili člana ožje družine. Z njimi celo leto delajo strokovni delavci, ki jim pomagajo zaživeti in se odpreti po hudi izgubi. Za otroke je strokovna pomoč namreč brezplačna, zato pa na različne načine zbirajo sredstva zanjo.

Drevesa lahko naroči kdor koli, posamezniki ali podjetja od koder koli, torej niso vezani na bližino parka. Naročila imajo že iz več regij Slovenije, vse od Kopra do Murske sobote. Vsak Park življenja bo nekoliko drugačen, ker se bo prilagodil lokalnemu okolju, pojasnjuje sogovornik. Ponekod bodo pogozdovali, spet drugje bodo na travniku posadili sadovnjak. Prav vsak pa bo imel svojo simboliko, dodaja Kanjir. 

Kakšen je potek zasaditve? 

V Mozirskem gaju so prva drevesa že zasajena, poteka pa še aktivno sajenje v teh dneh. Posajena so skozi celoten park in ga tako lepo soustvarjajo, opisuje Kanjir. Ob vstopu v gaj bodo kmalu obesili velik plakat, kjer bodo napisana imena vseh pokojnih oseb, ki so jim drevesa posvečena. Tako se bodo lahko vsi obiskovalci spomnili nanje oziroma se spomnili svojih pokojnih sorodnikov ali prijateljev. 

Ob vsakem drevesu posebej ne bo tablice z imenom, da se izognejo t. i. dvojni izgubi. "Drevesu kot živi rastlini se lahko kaj zgodi, lahko se odlomi kakšna veja, lahko zboli, se posuši itd. Izredno neprijetno bi bilo videti, da se drevesu, ki je bilo posvečeno nekomu od dragih oseb in ga svojci obiskujejo, nekaj zgodi, kajti drevo svojci morda jemljejo zelo osebno," pojasnjuje Kanjir. 

Prostor ohranjanja lepih spominov 

V Mozirskem gaju v spomin na pokojne že sadijo zelo različne vrste dreves. Vse od breze, lipe in brinov do japonske češnje in borov, našteva. Ljudje si lahko do določene mere izberejo drevo tako, da pred ali po naročilu pokličejo, da preverijo, katere sadike so še proste. Svojci v tem parku načeloma ne sodelujejo pri zasaditvi, če pa ima kdo izrecno željo, mu individualno to načeloma lahko omogočimo, še dodaja Kanjir. 

Slogan projekta je poveden: "Tebi v spomin drevesce posadim." A Parki življenja so namenjeni čisto vsem, ne le svojcem umrlih, za katere so posadili drevo. Kot sklene Kanjir: "Želimo si, da bodo parki postali prostor spominjanja, žalovanja in ohranjanja lepih spominov na pokojne."