Družinski zakonik prepoveduje pretepanje

Osveščanje otrok o njihovih pravicah in kako lahko svoje pravice uveljavljajo, je pomembno pri preprečevanju nasilja nad otroki, so se strinjali uvodni govorci mednarodne konference o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem v državnem zboru. Izrazili so zadovoljstvo nad osnutkom novega družinskega zakonika, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je treba izkoreniniti prepogosto slišano zgodbo o vzgojni klofuti. Ob tem je izrazil veselje, da se je v Sloveniji odprla javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki po njegovem prinaša korenite spremembe na področju uresničevanja pravic otrok.

Če bo državni zbor ta zakon sprejel, se bo Slovenija končno vpisala med tiste države članice Sveta Evrope, v katerih je prepovedano kakršno koli telesno kaznovanje otrok, je dejal Gantar in dodal, da pravica do zaščite dostojanstva in človekovih pravic presega pravico "do zasebnosti med štirimi stenami".

Ocenil je tudi, da je namera o ustanovitvi zagovornika otrokovih pravic potreben korak v smeri izboljšanja položaja otrok. Obsodil pa je in kot nesprejemljivo označil kakršno koli obliko nasilja nad otroki. "Naša dolžnost je, da prav tako odločno kot v primeru fizičnega nasilja, opozorimo tudi na nesprejemljivost psihičnega nasilja nad otroki," je dejal.

Gantar je izpostavil še nasilne medijske vsebine, ki so jim otroci vsakodnevno in pogosto tudi nenadzorovano izpostavljeni. Rešitev vidi v dodatni zakonodajni omejitvi dostopa do spornih medijskih vsebin.

Kaznivo objavljanje osebnih podatkov otroka

Glede medijev je bila kritična tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik, ki je izpostavila, da "neobzirno poročajo o otrocih žrtvah družinskega in/ali spolnega nasilja". Pojasnila je, da se je tudi na pobudo varuha človekovih pravic v kazenski zakonik vnesla določba, ki kot kaznivo dejanje obravnava objavljanje osebnih podatkov otroka, ki je udeleženec v sodnem, pravnem ali kakršnem koli postopku.

Varuhinja je tudi dejala, da s stališča otrok ni toliko pomembno, da se kršitve odpravljajo in storilci preganjajo, ampak da do kršitev sploh ne bi prihajalo. Za preprečevanje posegov v pravice otrok pa je po njenem najbolj pomembno, da otroci vedo za svoje pravice in na kakšen način jih lahko uveljavijo.

Pomembnost osveščanja otrok o njihovih pravicah je izpostavil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je naštel številne aktivnosti, v katerih sodeluje Slovenija glede uresničevanja pravic otrok na tujem. Poudaril pa je, da te aktivnosti zunanjega mininstrstva niso ločene od notranjega dogajanja v državi, ampak so z njim tesno povezane.

Z zakonikom zadovoljen tudi Hammarberg

Glede absolutne prepovedi fizičnega nasilja nad otroki v okviru osnutka družinskega zakonika je izrazil zadovoljstvo tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg. Poudaril je, da mora biti glede nasilja nad otroki toleranca ničelna. Posamezniki, ki so nasilni do otrok, so bili pogosto sami tepeni kot otroci, enako je tudi pri primerih spolnega nasilja, zato je po njegovem mnenju zelo pomembno, da ta začarani krog presekamo.

V luči gospodarske krize pa je Hammarberg je poudaril, da je ljudem nujno treba zagotavljati uresničevanje osnovnih človekovih pravic. Najboljša naložba je naložba v ljudi, je dejal, pri tem pa še posebej izpostavil otoke kot šibkejšo skupino populacije. Vlagati v ljudi je po njegovem modro, tudi kar se tiče gospodarskega razvoja. "Na ta način je treba graditi Evropo in to moramo narediti za otroke," je še poudaril.

Konferenca poteka v okviru slovenskega predsedovanja odboru ministrov Sveta Evrope. Organizatorji konference so državni zbor, varuh človekovih pravic in ministrstvo za zunanje zadeve, njen častni pokrovitelj pa je predsednik države Danilo Türk. Sicer pa bo na dogodku, ki poteka v času tedna otrokovih pravic, sodelovalo 60 govorcev.