Vlada z zakoni in uredbami neverjetno hiti. Kar 95 odstotkov zakonov smo letos sprejeli po nujnem postopku. Od leta 2008 pa smo po nujnem postopku sprejeli več kot 80 odstotkov zakonov. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je v oddaji Svet povedal, da je sprejemanje po hitrem postopku izjema. Vendar pa se zdi, da je hitenje zdaj postalo pravilo, ne pa izjema. To po Šoltesovem mnenju v nevarnost spravlja tudi vprašanje demokracije.
Šoltes je povedal, da je sprejemanje zakonov na hitro značilno za obdobja, ki so izredna. Ko država vzpostavlja nek pravni sistem, po revolucijah ali vojnah. Torej, ko čas ni na strani odločevalcev. Zdaj nismo v takih časih, Šoltes pa pravi, da pri nas nekateri zakoni dejansko nastajajo čez noč. Vsako hitenje ima svoje negativne posledice, je poudaril.
Sicer je Šoltes danes sodeloval tudi na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Društvo Integriteta – Transparency International Slovenije, kjer je razprava potekala ravno o hitrem sprejemanju zakonov. "Očitno postajamo država, kjer so zakoni eksperiment," je bil kritičen.
Tudi drugi udeleženci so opozorili, da ima tako sprejemanje zakonodaje, brez vključevanja strokovne in širše javnosti ter tudi brez analize posledic sprejetih rešitev lahko dolgoročne negativne posledice.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ob tem spomnila na postavitev radarjev v Mariboru, ki so naleteli na velik upor javnosti, nekatere radarje so celo zažgali. Ker niso tega naredili na nek razumen način in so jih postavili čez noč, se je veliko ljudi "ujelo v past". "Normalno, da so ljudje ponoreli," je dejala.
Sicer pa je morala tudi sama v zadnjem mesecu kar štirikrat odreagirati in se obrniti na poslanske skupine, ker se je za stališče o predlogih zakonov, ki se dotikajo tudi varstva osebnih podatkov ali dostopa do javnih informacij, sploh ni zaprosilo. V drugem primeru pa se je zgodilo, da so se nanjo obrnili tik pred zdajci, a še potem so že usklajeno besedilo čez noč spremenili in ga posredovali naprej, ne da bi deležnike, s katerimi so besedilo uskladili, sploh o tem obvestili, je še navedla.
Rok Praprotnik s protikorupcijske komisije pa je opozoril, da je tisti, ki ne odigra svoje ustavne vloge, parlament. Vlada lahko namreč predlaga nujni postopek, a potrditi ga mora kolegij predsednika DZ. DZ bi moral presojati in ustrezno omejevati vlado pri "nekih rokohitrskih rešitvah", a se to ne dogaja, je ugotavljal Praprotnik.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.