Državni svet na današnji seji ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o tujcih, saj je za vložitev veta glasovalo 16, proti pa 19 svetnikov. Kljub pomislekom o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom je večina svetnikov opozarjala, da mora država najprej poskrbeti za varnost svojih državljanov.
Predlagatelji veta so po besedah Samerja Khalila, prvopodpisanega pod predlog, prepričani, da obstaja več tehtnih razlogov, ki po mnenju številnih strokovnjakov ustavnega in mednarodnega prava nesorazmerno posegajo v ustavo in mednarodno zagotovljene pravice.
Iz postopkovnih razlogov se jim zdi sporen sam proces sprejemanja zakona, saj je bil po eni strani sprejet "na zalogo", hkrati pa po nujnem postopku. Khalil je še opozoril, da je ministrstvo za notranje zadeve zakon pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite javne razprave. Khalil je prepričan, da sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje. Prav tako predlagatelji veta menijo, da bi morali pri pripravi zakonskega predloga aktivno sodelovati tudi drugi resorji, zlasti ministrstvo za zunanje zadeve.
Khalil je spomnil, da novela po mnenju številnih pravnih strokovnjakov ter nevladnih in medvladnih organizacij nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila. Prepričan je tudi, da bi imela uveljavitev omenjenega novele nepopravljive zunanjepolitične in mednarodnopravne posledice za Slovenijo in njene interese v mednarodni skupnosti.
Za predlagatelje je problematično tudi sprejeto dopolnilo poslanske skupine NSi, da je za aktivacijo ukrepa potrebna večina vseh poslancev, kar je izničilo varovalko o potrebni dvotretjinski podpori, je še pojasnil Khalil.
V bran zakonu je stopila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je poudarila, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema. Ta pa je po njenih besedah v primeru masovnih migracij pričakovano dejstvo. Nujni postopek sprejemanja zakona pa je upravičila z besedami, da se "situacija lahko vsak hip spremeni".
Razprava na današnji izredni seji DS je pokazala precejšnjo razdeljenost državnih svetnikov glede vsebine zakonske novele. V razpravi so sicer večinoma sodelovali nasprotniki zakona, a veta ob glasovanju ni podprlo zadostno število svetnikov.
Med argumenti zagovornikov zakona je bilo slišati, da so človekove pravice tudi človekove pravice slovenskih državljanov, država pa ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost poskrbeti za lastno varnost. Po mnenju Milana Ozimiča bi denimo nesprejetje ukrepov, ki jih "na zalogo" predvideva zakonska novela, lahko povzročilo še večje kršitve človekovih pravic, predvsem z vidika slovenskih državljanov. Tudi človekove pravice niso tako enoznačno definirane, je dodal.
Po drugi strani je denimo Branimir Štrukelj opozoril, da ne more podpreti zakona, ki krši ustavo in mednarodne pogodbe. "Sramota, ki smo jo doživeli na evropskem sodišču glede izbrisanih, očitno ni bila dovolj velik poduk," je dejal. Stanislav Pejovnik pa je poudaril, da brez človekovih pravic ni varnosti. "Takšna pot lahko vodi v stanje brez varnosti, izjemne razmere in policijsko državo," je ocenil.
Ustavna presoja?
V zraku je sicer tudi ustavna presoja novele, a še ni jasno, kdo bi jo utegnil vložiti. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo "zakon vsestransko analizirala" ter se na osnovi ugotovitev odločila, ali bo uporabila možnost zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.
Lahko pa bi se odločila tudi za vložitev pobude ustavnemu sodišču za presojo zakona. Tako bo ravnala v primeru ocene, da je zakon zunaj ustavnih okvirjev in posega v ustavne pravice ter človekove pravice in svoboščine, ki jih zagotavljajo ratificirane mednarodne pogodbe, so za STA pojasnili pri Varuhu človekovih pravic.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.