Premierja Slovenije in Hrvaške Miro Cerar in Andrej Plenković sta se srečala v ljubljanski Vili Podrožnik. To je bilo njuno prvo srečanje po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško pred dvema tednoma.
Cerar je spomnil, da sta se za današnje srečanje dogovorila na dan objave razsodbe 29. junija. Poudaril je, da je razsodba dokončna in zavezujoča tako za Slovenijo kot Hrvaško, z njo pa je rešeno mejno vprašanje, ki je dolgo bremenilo sosedi. ''Mislim, da sva oba lahko zadovoljna. To je bila osrednja tema pogovora, a sva ugotovila, da imava na implementacijo odločbe različne poglede,'' je dejal in dodal, da je vztrajal pri implementaciji, Plenković pa mu je odvrnil, da na to ne more pristati.
Cerar je poudaril, da je že arbitražno sodišče odločilo, da arbitražni sporazum še velja, tudi Evropska komisija poziva k implementaciji sodbe.
Pri razsodbi ni ne zmagovalcev ne poražencev, je dodal Cerar in dejal, da Slovenija zahteva in vztraja pri implementaciji, a da je Slovenija pripravljena tudi na dialog, za kar je dokaz tudi današnji sestanek. Hrvaškega kolega je Cerar opozoril, da državama sporazum določa roke.
''Spoštovanje razsodbe ima širši, globlji pomen. Gre za izraz za spoštovanje mednarodnega prava in reševanje vprašanj na miren način,'' je poudaril Cerar.
''Smo sosedje, članici EU, zaveznici v Natu ... zato je rešitev odprtih vprašanj in tako tudi implementacija arbitražne odločitve priložnost za poglobitev odnosov med državama,'' je dejal Cerar in dodal, da je glavni izziv še okrepiti zaupanje med državama. ''Moramo narediti korak naprej in arbitražna razsodba nam ponuja takšno priložnost.''
Plenković ostaja na nasprotnem bregu
Plenković je prav tako poudaril, da je Slovenija za Hrvaško prijateljska država. Za nas je ključno, da se zgradi zaupanje za reševanje odprtih vprašanj, je nadaljeval hrvaški premier.
Dodal je, da sta stališči obeh držav jasni. Spomnil je, da je Hrvaška v arbitražni sporazum vstopila z upanjem, da se reši vprašanje meje, a zaradi afere so se odločili, da iz sporazuma izstopijo. Ponovil je, da sporazuma ne bodo sprejeli.
Plenković je Cerarja povabil v Zagreb, da bi vladi skušali rešiti še odprta vprašanja.
''Ne želimo nikakršnih enostranskih potez nobene od držav,'' je še dejal Plenković.
Je možen kompromis?
Nadaljeval je, da sta natančno določila stališča. ''Za Hrvaško je nujno, da najdemo rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. Če bo kompromis podoben prejšnjim rešitvam, tega ne bi prejudiciral,'' je dejal Plenković.
Cerar je dodal, da je bil pogovor prijateljski, a smo ostali vsak na svoji strani. Poudaril je, da morata biti državi zavezanimi mednarodnemu pravu. ''Verjamem v nadaljnje pogovore, a glede vprašanja meje mora pogovor potekati v iskanju načina implementacije sodbe arbitražnega sodišča,'' je bil jasen Cerar.
Cerar je poudaril, da Slovenija v povezavi z arbitražno odločbo ne bo povzročala napetosti. Plenković pa je še dejal, da mu ni žal, da so njegovi predhodniki izstopili iz arbitražnega sporazuma.
Spomnimo
Arbitražno sodišče je konec junija v Haagu objavilo dolgo pričakovano razsodbo in določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Slovenija je zagotovila, da bo odločitev spoštovala in implementirala. Hrvaška po drugi strani razsodbe ne priznava, češ da je izstopila iz procesa arbitraže, ki da je bil zaradi prisluškovalne afere "nepovratno kompromitiran in kontaminiran".
Sloveniji je sodišče med drugim dodelilo štiri petine Piranskega zaliva in preko t. i. območja stika določila njen teritorialni stik z odprtim morjem.
Medtem ko se Slovenija že pripravlja na implementacijo arbitražne odločitve Hrvaška vztraja pri znanih stališčih, ki temeljijo na odločitvi hrvaškega sabora iz leta 2015 o izstopu Hrvaške iz arbitražnega postopka zaradi "protipravnih potez slovenske strani".
Premierja sta dialog začela v Vili Podrožnik, kjer sta se najprej pogovorila na štiri oči, in sicer kar v parku tega protokolarnega objekta. Pogovore sta nadaljevala ob delovnem kosilu, novinarje pa bosta nagovorila v predsedniški palači.
KOMENTARJI (1207)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.