Primerjava istih izdelkov s slovenskih in avstrijskih polic: tretjina odstopa od kakovosti

Potem ko sta Madžarska in Slovaška v začetku leta v Evropskem parlamentu opozorili, da opažata dvojno kakovost prehranskih proizvodov pod eno blagovno znamko za vzhodni in zahodni evropski trg, so se pregleda trga in primerjave izdelkov lotile tudi naše pristojne institucije.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštitut za nutricionistiko in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) so vsaka zase opravile svojo primerjalno analizo istih izdelkov, ki se nahajajo na slovenskih in avstrijskih policah. 

ZPS pri tretjini pregledanih izdelkov ugotovila odstopanja od kakovosti

ZPS je pod drobnogled vzela skupno 32 izdelkov – analizirali so pare enakih izdelkov, ki so jih vzeli s slovenskih in avstrijskih polic. Gre za mesne, mlečne, ribje, čokoladne, pekovske izdelke ter pijačo, kavo, čaj in začimbe. Od 32 izdelkov so pri desetih ugotovili razlike v kakovosti, od tega jih je bilo 30 odstotkov blagovnih znamk in 70 odstokov trgovskih blagovnih znamk.

Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi toast šunki.

Razlike so zaznali tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet ter Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina.

"Ena tretjina izdelkov odstopa glede kakovosti. Posamezne razlike v kakovosti so minimalne. Tisto, kar nas je najbolj razžalostilo je to, da je bilo pet od desetih izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, opremljenih z znakom slovenska kakovost," je dejala predsednica ZPS Breda Kutin. 

Te raziskave so tako znova pokazale, kako pomembno je, da so potrošniki bistveno bolj pozorni na označbe, kot na tisto, kar prodajalci radi izpostavljajo, je dejala Kutinova. 

Tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je izpostavil to težavo. "Nižja je cena, nižja je kakovost surovin in izdelka, trgovine pa to pomanjkljivost kompenzirajo s poudarkom, da je izdelek narejen v domači državi," je opozoril.

In, kje so največja odstopanja pri istih izdelkih v Sloveniji in Avstriji? "To so aditivi, umetni okus, sol, nadomeščanje mesa s sojo. Takšne stvari, ki so dovoljene po predpisih, samo potrošnik mora pogledat deklaracijo, potem bo pa vedel, kaj zares kupuje," je pojasnila Kutinova. 

Kot pravi, je slabša kakovost – tam, kjer se pojavlja, odraz tega, da so slovenski potrošniki še vedno premalo zahtevni. A dodaja, da se stanje tudi tukaj spreminja, saj so naši potrošniki bistveno bolj zahtevni, kot so bili pred leti. 

Kutinova je sicer dejala, da so pregledovali izdelke, ki jih tudi sicer ne bi priporočali za redno uživanje, saj niso del uravnotežene prehrane. A so se nanje osredotočili, saj so bili predmet analiz tudi na Madžarskem in Slovaškem. "Zelo veliko energije smo posvetili izdelkom, za katere bi morali potrošnikom priporočati, da naj se jim izogibajo zaradi zdravega življenjskega sloga. Bistveno bolj bi morali pregledati mlečne in mesne izdelke, in to tiste, ki jih v vsakodnevni prehrani priporočamo, in tam pogledati, kje so odstopanja. To pa z namenom, da se kakovost izboljša, da se osveščenost potrošnikov izboljša in da bomo lahko promovirali dobre izdelke narejene v Sloveniji oziroma na razpolago potrošnikom na slovenskem trgu."

V tem smislu so prehrambeno industrijo pozvali, naj ohranja visoko kakovost mleka in jogurtov in je ne znižuje z dodatki. 

"Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno," je poudaril minister.

Uprava za varno hrano in Inštitut za nutricionistiko v svojih analizah nista zaznala bistvenih odstopanj

Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev. Med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske trge niso zaznali bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo. Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena pri treh izdelkih, in sicer pri krekerjih Tuc Tuc, kjer je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih Leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instant pripravku za pripravo kakava Nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov kot navedeno.

Prvi mož uprave Janez Posedi je poudaril, da so o tem obvestili nosilca dejavnosti in da pričakujejo, da bo to odpravljeno. Meni, da je potreben dvig poštenih praks s strani proizvajalcev ter osveščanje potrošnikov. Pozval je tudi, naj Evropska komisija sistematično preveri stanje glede dvojne kakovosti in temu ustrezno pripravi potrebne zakonodajne podlage.

Tudi na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. "Bila so minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskih izdelkov in višjih vsebnosti soli v korist slovenskih izdelkov, torej naši so imeli manj soli. Sicer pa so vsi izdelki vsebovali več ali manj aditivov, bistvenih razlik torej ni bilo zaznati," je dejala prva dama inštituta Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli zaključiti, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni.

Židan: Tveganja glede dvojne kakovosti hrane obstajajo predvsem pri trgovskih znamkah 

Minister pa je poudaril, da so ugotovili nekaj, česar v drugih državah niso, ker tega niso niti iskali. To pa je, da obstaja večje tveganje za različno kakovost pri trgovskih znamkah.

Na to bo Židan opozoril prihodnji teden na vrhu ministrov v Bruslju. "To področje je za nas novo odkrito tveganje, zato se bomo v to problematiko v Sloveniji poglobili v naslednjih mesecih," je dodal Židan.

V Sloveniji bodo to področje v prihodnje še bolj podrobno pregledali in v raziskavo vključili še več izdelkov. "Pri trgovinskih blagovnih znamkah je izrazito sorazmerje med ceno in kvaliteto. Če kupuješ ceneje, pomeni, da se to pozna tudi na kvaliteti samega prehranskega proizvoda."

Kako naj potrošnik prepozna kakovosten izdelek?

Strokovnjaki pravijo, da deklaracije v osnovi dobro zajemajo, kaj nek izdelek vsebuje. Predstavljajo pa kar velik izziv za potrošnika, saj je včasih težko razbrati, kaj neka oznaka pomeni. Zato na ZPS menijo, da bi bilo smiselno tudi v Sloveniji uvesti t.i. "clean label", to pomeni čim bolj jasno in enostavno označevanje vsebnosti živil. 

 "Vsekakor svetujemo, da izbirajo živila, ki vsebujejo manj sladkorja, manj soli. To pa lahko razberemo iz označbe hranilne vrednosti živil, običajno je predstavljena v obliki tabele. Tam lahko preberejo, koliko ima živilo energijske vrednosti, vsebnost sladkorjev, vsebnost prehranskih vlaknin, ki so bolj zaželena v prehrani," pravi Kušarjeva z Inštituta za nutricionistiko. Poleg tega, naj izdelke med seboj primerjajo, denimo dva različna jogurta, in se odločijo za tisti izdelek, ki ima manj sladkorjev in aditivov. Potrošniki naj bodo pozorni tudi na rok trajanja in videz živila.