Divje odlaganje smeti naj bo kaznivo dejanje!

Društvo Ekologi brez meja je danes na novinarski konferenci napovedalo projekt Popis divjih odlagališč 2011, v okviru katerega bo od začetka marca do sredine aprila potekal popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem bodo prostovoljci dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010. K popisu je vabljena vsa slovenska javnost, aktivno udeležbo v projektu pa je že napovedalo 15 ključnih partnerjev lanske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Pred začetkom popisa bodo organizatorji po 12 slovenskih krajih izvedli delavnice za usposabljanje popisovalcev, ki bodo vsako leto pregledovali prijavljena odlagališča v registru. Državi in občinam bo register z rednim vzdrževanjem, enostavnimi prijavami divjih odlagališč in njihovo razvrstitvijo po prioriteti sanacije na enem mestu omogočal spremljanje trendov na področju nelegalnega odlaganja v Sloveniji in zagotovil prek 10 milijonov evrov prihrankov.

Plut za strožje kaznovanje divjih odlagovalcev

Profesor na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani Dušan Plut je razpršena divja odlagališča odpadkov zaradi velikega števila, lege, sestave in nepolnega poznavanja označil kot eno do ključnih okoljskih bremen slovenskih pokrajin. "Ogrožajo varno vodno oskrbo, bivalno okolje, naravovarstvena in turistično-rekreacijska območja. Sistemsko poznavanje, dinamični register divjih odlagališč je prvi korak k njihovi prepotrebni okoljski sanaciji,“ poudarja Plut.

Po njegovi oceni bo potrebna tudi strožja kaznovalna politika – divja odlagališča bi morala biti kaznivo dejanje in ne le prekršek. "Bojim se, da brez represije na tem področju ne bo uspeha," je dejal in dodal, da so odlagališča najbolj zgoščena v bližini naselij in zaledij z več kot 900 črpališči pitne vode v Sloveniji.

Enkratne čistilne akcije niso dovolj

Projekt Popis divjih odlagališč 2011 predstavlja začetek sistematičnega reševanja problematike divjih odlagališč v Sloveniji. Enkratne množične prostovoljske čistilne akcije, kot je bila lanska Očistimo Slovenjo v enem dnevu, kljub mnogim pozitivnim učinkom problematike divjih odlagališč ne morejo trajno rešiti. Treba je zagotoviti, da do nelegalnega odlaganja ne bo prihajalo. S tem namenom je med lansko akcijo nastal tudi prvi vseslovenski register divjih odlagališč. V njem se je do danes s pomočjo prijav prostovoljcev nabralo že prek 13.000 odlagališč, kar po ocenah snovalcev projekta predstavlja od 30 do 40 odstotkov vseh odlagališč.

Po besedah vodje projekta Popis divjih odlagališč 2011 Janeza Matosa iz društva Ekologi brez meja želijo v društvu skupaj s partnerskimi organizacijami k popisovanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. "Divja odlagališča lahko vsak popolnoma anonimno prijavi na spletni strani www.očistimo.si, potrebujemo pa tudi pomoč pri sistematičnem popisu, zato prostovoljce prosimo, da se nam pridružijo," je povedal Matos in dodal, da bo vsa odlagališča v registru divjih odlagališč možno oceniti glede na njihovo nevarnost za okolje in tako izdelati podlago za sanacijski načrt za vso državo in vsako občino posebej.

Popis preprosto predrag

Popis divjih odlagališč in izdelava sanacijskega načrta sta za občine in državo po zakonu obvezna. Kljub temu je revizija računskega sodišča v letu 2009 odkrila, da nobena revidirana občina ni imela popolnega popisa svojih divjih odlagališč niti pripravljenega načrta za sanacijo divjih odlagališč. V društvu Ekologi brez meja poudarjajo, da je razlog v tem, ker popis odlagališč zahteva zelo visoka finančna sredstva. Popis in izdelava digitalnega registra na nekaj več kot enem odstotku površine ene od slovenskih občin v letu 2009 je stal 12.000 evrov. Ob takih cenah bi enkraten popis cele Slovenije in hkratna izdelava digitalnega registra divjih odlagališč stala več kot 10 milijonov evrov. Če želimo, da je Register divjih odlagališč uporaben, pa moramo popis ponavljati vsako leto.