Ekstremni vremenski pojavi: Poti nazaj ni, zato se moramo prilagoditi

Gospa, bodite brez skrbi. Je le 18-krat 
škropljeno! Ali vas zanima, kolikokrat se zares škropljena domača, lokalna in integrirana živila? Kmetijski inštitut Slovenije je leta 2012 pripravil zelo zanimivo in temeljito publikacijo z naslovom Raba fitofarmacevtskih sredstev in proučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Natisnili so jo v mikro nakladi 150 izvodov, vendar jo lahko najdemo tudi na spletu v obliki PDF dokumenta. Res je, da se Sloveniji količina ostankov pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev FFS) v živilih uradno rahlo zmanjšuje, vendar te številke ne povedo vsega. Zaradi precejšnje količine dežja je v Sloveniji največji delež vseh uporabljenih pesticidov v obliki fungicidov, ti pa so v primerjavi s herbicidi in z insekticidi najbolj rakotvorni. Zato tudi primerjava z drugimi državami zgolj na osnovi skupne porabe FFS ne daje prave ocene. Zmanjšanje količin ne pomeni samodejno zmanjšanja toksičnosti. Že tradicionalno je skoraj polovica FFS v Sloveniji v obliki anorganskih fungicidov (žveplo, …). Delež bakra je znašal 6,57 %. Ko kmetje namesto bakra in žvepla uporabijo nove, veliko bolj koncentrirane fungicide, to statistično deluje kot pomembno zmanjševanje količine uporabljenih pesticidov, dejansko pa je toksična obremenitev lahko veliko večja kot prej. Tudi uporaba koktajla pesticidov omogoča, da se zmanjša količina uporabljenih sredstev. Težava je v tem, da je koktajl snovi pogosto veliko bolj toksičen kot uporaba posameznih aktivnih snovi. V zadnjem času pa je vse več uporabe nano tehnologije, ki omogoča, da ima 1 kg snovi neprimerno večjo reaktivnost kot prej. Ker tveganja in toksičnost takšnih delcev še niso raziskana, dejansko ne vemo, ali je 100 g takšne snovi morda veliko bolj nevarno od 1 kg enake snovi, ki ni v nano velikosti. Jabolka Zanimivo je, da v Sloveniji 86,4 % pridelanih jabolk prihaja iz integrirane pridelave, kar očitno ne vpliva na število škropljenj. Kot poročajo sami pridelovalci, v integrirani pridelavi škropijo v povprečju 16-krat na leto s fungicidi (včasih tudi 20-krat), 6-krat z insekticidi in od 1- do 2-krat s herbicidi. V konvencionalni pridelavi jabolk (10,9 % površin) pa je število škropljenj podobno. Le z insekticidi škropijo nekoliko bolj pogosto – 9-krat letno. V Sloveniji imamo le 2,7 % eko pridelovalcev jabolk. Skupaj se v Sloveniji na hektar nasadov jablan porabi v povprečju 25,5 kg aktivnih snovi. Z ostanki pesticidov je v Sloveniji najbolj obremenjeno sadje. Od 70 do 90 % ostankov pesticidov, ki jih najdejo v vzorcih, predstavljajo FFS, ki so uporabljena z namenom, da se preprečita škrlup in jabolčni zavijač, ki se pojavljata v juliju in avgustu. Breskve Tudi pri breskvah bi po količini integriranih pridelovalcev (teh je 66,9 %) pričakovali, da bo uporaba FFS manjša. Dejansko pa je še večja kot pri jabolkih in znaša v povprečju 29,5 kg aktivnih snovi na hektar. Precej ostankov FFS so v letih 2006 in 2007 našli tudi v jagodah (le 15 % vzorcev je bilo brez ostankov). Na predstavitev rezultatov pa so se proizvajalci odzvali z večjo disciplino pri uporabi FFS, zato se je tudi število vzorcev z ostanki FFS v letu 2008 zmanjšalo na 50 %. Krompir Zanimivo je, da 81 % slovenskega krompirja predstavlja konvencionalna pridelava, pri kateri ni neposrednega nadzora uporabljenih FFS. Le 2 % pridelanega krompirja sta iz eko pridelave, 10 % pa iz integrirane pridelave krompirja. Ali vas zanima, koliko pesticidov se uporabi za pridelavo krompirja? Ankete, ki so jih izpolnili pridelovalci, pravijo, da krompirjevo plesen zatirajo s škropljenjem s fungicidi v povprečju od 4- do 7-krat na leto. Dodatno se enkrat do dvakrat škropi tudi z insekticidom proti koloradskemu hrošču. Velik delež večjih pridelovalcev uporablja tudi insekticid proti strunam. Na osnovi terenskih informacij v KIS ugotavljajo, da pridelovalci te preparate uporabljajo v količinah, ki so večje od dovoljenih. Namesto 5 kg na hektar ga porabijo 8 ali celo 10 kg/ha. Tudi pri drugih navedenih sredstvih ocenj

EFSA v rokah industrije? Poročilo nevladne organizacije PAN (Pesticide Action Network) razkriva, kako se je industrija pesticidov infiltrirala v regulatorna telesa EFSE in kako sabotirajo napore, da se raziščejo toksični učinki določenih pesticidov in njihovih kombinacij. Poročilo se predvsem ukvarja z neizvajanjem sklepov iz leta 2005, ko je Evropska komisija EFSI naložila, da začne z raziskavami učinkov kombinacij pesticidov – skrajšano CRA (Cumulative Risk Assessment oziroma v prevodu kumulativna ocena tveganja). Do danes pa tega še niso storili. Kljub temu, da pesticide ves čas testirajo in regulirajo kot posamične kemikalije, smo ljudje vsak dan izpostavljeni kombinacijam mnogih pesticidov. Po besedah Hansa Muilermana, koordinatorja za kemikalije pri PAN Europe, 26 % vsega sadja in zelenjave, ki se prodajajo na evropskem tržišču, vsebuje ostanke več kot enega pesticida. Kot je Muilerman zapisal v TheParliament.com: „Če zjutraj pojeste eno jabolko, na katerem so ostanki treh pesticidov, popoldne jagode, na katerih so ostanki petih pesticidov, in zvečer še paradižnike, na katerih so še štirje, potem ste izpostavljeni toksičnemu koktajlu. Na to pa je treba dodati še izpostavljenost kemikalijam v kozmetiki, v plastičnih snoveh, v onesnaženem zraku itd.“ Zakaj se ne premika? Kljub temu, da je minilo osem let od sklepa Evropske komisije, na tem področju ni prišlo do premikov. Poročilo PAN ugotavlja, da je masovna infiltracija znanstvenikov, ki so povezani z industrijo, glavni razlog, zakaj je projekt na mrtvi točki. V Odboru za pesticide, ki deluje pri svetovni zdravstveni organizaciji WHO, tako sedi 73 % znanstvenikov, ki so povezani z industrijo pesticidov ali so iz drugih razlogov v konfliktu interesov, pa svojih povezav niso razkrili, preden so bili imenovani. Na ta način je mogoče nenehno preglasovati in ovirati dejavnosti, ki bi peljale v izvedbo CRA. Situacija je zelo podobna tudi v Odboru za pesticide, ki naj bi deloval pri EFSI. Le 22 % članov panela je aktivnih raziskovalcev. Večina (52 %) je povezana z industrijo, 19 % pa ima formalne odnose z institutom Life Sciences Institute – skupino za lobiranje v interesu industrije. S takšno večino jim zelo dobro uspeva ustaviti vsak napor, da bi se kar koli spremenilo v načinu, kako se testira in ocenjuje nevarnost pesticidov. Zaradi popolnega pat položaja je bil Odbor za pesticide pri EFSI leta 2012 razpuščen. Kot ugotavljajo pri PAN EUROPE, EFSA iz tega ni potegnila pravilnih sklepov. Agencija zdaj poskuša projekt nadaljevati z raziskovalnim programom EU Acropolis, za katerega je tudi znano, da je v njem infiltrirana industrija pesticidov. „V EFSI je opazno pomanjkanje profesionalizma in zavedanja o znanstveni integriteti,“ dodaja Muilerman. „EFSI smo svetovali, naj imenuje uradnika za znanstveno integriteto, ki bi imel nalogo, da spremeni kulturo v agenciji in ponovno vzpostavi neodvisno znanstveno delo, v katerem bi sodelovali neodvisni znanstveniki.“

vsi brihtni ,narava po svoje

: Poti nazaj ni, zato se moramo prilagoditi. tako je. poti nazaj v našo lepo jugo ni, zato se moramo prilagodit , seveda samo delavski razred, na pasje življenje. žav, vsi prejemnik iz proračunskih sredstev nimajo teh težav.samo naš mogočni javni sektor si poglejte, kako se šopiri.

pr ns je v petek ponoči padal dež neverjetno do tal! skratka kot vedno , le s to razliko da najmanj pedeset let ni blo take količine! so pa bile v preteklosti zato se je nekje leta 1920 reguliral in v kamen oblekel hudourniški potok in od takrat je v vasi mir! edino odkar smo samostojni se država oziroma ministrstvo za okolje niti enkrat ni ozrlo na naš kraj da očisti naplavine na koncu vasi in sedaj je to storila mogočna do dva metra visoka in nekje tri metre deroča reka ki se je naredila v koritu tega potoka ki sploh ni aktiven večino časa ko je vreme normalno! letos teče ves čas! skratka , narava se ni spremenila oziroma vreme se je , le ljudje ne skrbijo za struge , bajte delamo skoraj v rečnih koritih , gozdove izsekavajo ljudje ki so jih z denačionalizacijo dobili nazaj na goloseke in preveč preurejamo hribovite terene , tudi z vinogradi! pa še kaj! kar se pa klimatologov tiče , po moje nepotrebno zapravljanje časa in paša na državnih jaslih za jalovo delo! narava pač je taka kot je! kdo je pred deset tisoč leti povzročil ledeno dobo?? baje da avti ne ker jih ni bilo pa civilizacije bojda tut ne , torej narava gre svojo pot!

klimatologi so še pred kratkim napovedovali sušo in pomanjkanje podtalnice,zame so navadni labašajzeri..

preveč nas je na svetu toj edini problem

Mene sodelavec prepričuje, da ni ni nič bolj ekstremno ampak enako že ves čas s to razliko, da se samo več poroča o dogodkih...Jaz nisem tega mnenja.

nibiru pa to