En glas premalo za potrditev

Odbor za kulturo, šolstvo in šport na današnji nujni seji ni znova potrdil besedila novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), na katero je državni svet izglasoval veto. Za potrditev novele bi moralo na odboru glasovati 10 poslancev, a jih je za glasovalo le devet. Po besedah predsednika odbora Branka Grimsa je odbor z današnjo obravnavo novele zadostil poslovniku, čeprav novela ni dobila zadostne podpore. Zato bodo poslanci na plenarnem zasedanju prihodnji teden lahko znova glasovali o noveli ZOFVI.

Državni svet je menil, da zaradi neusklajevanja s socialnimi partnerji in nesoglasji s strani strokovne javnosti ostajajo odprta bistvena vprašanja, kot sta ureditev področja zasebnega šolstva in sprememba financiranja. Zato so svetniki izglasovali veto na novelo in poslance pozvali, naj ob pripravi nove novele izvedejo natančne analize stanja na področju šolstva in po možnosti predvidijo učinke morebitnih sprememb.

Predsednik odbora je novelo zakona podprl, ker je po njegovih besedah to glas za brezplačne učbenike, večjo zaščito otrok, večjo vlogo staršev v šolskem sistemu in odpravo socialne neenakosti. Hkrati je to po besedah Grimsa glas za več razuma in za to, da bi argumenti prevladali nad netenjem kulturnega boja, kot se je to zgodilo ob tej priložnosti.

"Veto je zelo resno opozorilo predvsem tistim, ki skušate arogantno vztrajati na zakonu, ki nima podpore ne v parlamentu ne v širšem krogu strokovne javnosti," je opomnila Barbara Žgajner Tavš (SNS). Sedanjo novelo je ocenila kot "slabo, nedodelano in neusklajeno" in dejala, da minister dela šolsko reformo brez analiz. Spomnila je, da so na področju šolstva potrebne korenite spremembe, sprejetje zakona v sedanji obliki pa bo po njenem mnenju "slaba popotnica za vlado Janeza Janše".

Po besedah poslanke NSi Marjetke Uhan je bil veto izglasovan predvsem zaradi nasprotovanja javnosti v tistem delu zakona, ki se dotika financiranja zasebnih šol. Spomnila je, da so nekatere zasebne šole že sedaj financirane 100-odstotno. Nekatere pa so financirane le 85-odstotno in morajo 15 odstotkov prispevati še starši. Z uveljavitvijo ZOFVI bi država tem zasebnim šolam prispevala še manjkajočih 15 odstotkov, je spomnila. S sprejetjem novele se po njenih besedah ne bi izboljšal položaj šol, temveč staršev, hkrati pa bi vsem otrokom zagotovili enake možnosti za izobraževanje in vzgojo.

Poslanka SD Majda Potrata je med razpravo poslance koalicije pozvala, da novele ne podprejo in se tako izognejo odgovornosti za referendum. Poudarila je, da so bile rešitve, ki jih ponuja zakon, sprejete v postopku, ki ni spodbuden za stanje demokracije v Sloveniji. "Zanimajo me tisti, ki šolo jemljejo kot prostor integracije, ne pa ločevanja," je še dejala.

Njenemu predlogu, da bi novelo zavrnili, se je pridružil tudi Mitja Slavinec (LDS), ki je spomnil, da bi predlagatelj s padcem novele pridobil čas, da jo pripravi tako, da bo zagotavljala dobro organizacijo in financiranje slovenskemu šolstvu.

Da je v razpravi še vedno prisoten predvsem strah pred nekaj zasebnimi šolami, je ocenila poslanka SDS Alenka Jeraj. Spomnila je, da dosedanja ureditev med drugim ni omogočala ustanovitev zasebnih poklicnih šol. Zasebne šole se ponašajo tudi z uspešnejšimi rezultati na maturi, kar po njenem mnenju ni zanemarljivo. Kot je dejala, starši tistih otrok, ki obiskujejo zasebne šole in sedaj doplačujejo za šolanje otrok, nimajo nobene davčne olajšave, kar pomeni, da plačujejo dvojno. V SDS so se odločili, da bodo zakon ponovno podprli zato, ker bodo s tem zagotovili enakost za starše in otroke.

Gaber: Vlada si očitno želi referenduma

Samostojni poslanec Slavko Gaber je dejal, da je dobil občutek, da si vlada močno želi referenduma in si hkrati želi, da bi ob tem nastala škoda za zasebne in javne šole. Ocenil je, da je razprava o tem, ali so v Sloveniji javne in zasebne šole v enakem položaju, "bodisi nepoznavanje ali pa zavajanje". Spomnil je, da v zasebno šolo hodi populacija, katere starši so za to posebej zainteresirani in so večkrat tudi premožnejši. Zato v zasebnih šolah zberejo več sredstev s strani staršev, je dejal. Predlagal je, da bi ostali pri 85-odstotnem financiranju države, saj se tako mreža šol s 100-odstotnim financiranjem učnih programov ne bi radikalno spremenila.