VIDEO: Erjavec: Kaj imam jaz z odstopom Ronnya Abrahama?

Po odstopu arbitra Ronnyja Abrahama politika v teh dneh išče najboljšo rešitev za Slovenijo. Zunanji minister Karl Erjavec, ki je sicer ves čas v stikih s premierjem Mirom Cerarjem, se je predčasno vrnil z dopusta. Na zunanjem ministrstvu je potekal sestanek, ki se ga je udeležil tudi predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat.

Pogovori politikov o iskanju najboljših rešitev za nadaljevanje postopka pred arbitražnim sodiščem, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, so po odstopu Abrahama očitno stekli takoj. Erjavec je v četrtek pojasnil, da je s premierjem govoril glede nadaljevanja arbitraže in sklica seje odbora DZ za zunanjo politiko.

Vlada o novem slovenskem arbitru prihodnji četrtek

Vlada bo odločitev glede imenovanja novega arbitra na arbitražnem sodišču med Slovenijo in Hrvaško sprejela predvidoma v četrtek, 13. avgusta, in nato o njej ustrezno obvestila arbitražno sodišče, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Petnajstdnevni rok za imenovanje novega slovenskega arbitra naj bi se sicer glede na to, da je sodišče Slovenijo o odstopu arbitra Ronnyja Abrahama obvestilo v sredo, iztekel 20. avgusta.

Rok Hrvaški za imenovanje novega hrvaškega arbitra po odstopu Budislava Vukasa pa se bo iztekel 14. avgusta.

Če katera izmed držav v določenem roku imenovanja ne opravi, to potem v skladu z arbitražnim sporazumom izvede predsednik sodišča. To možnost je pričakovati predvsem v primeru hrvaškega arbitra, saj se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitražnega sporazuma in nesodelovanje v nadaljnjih aktivnostih v arbitražnem procesu.

Iz Cerarjevega kabineta so danes sicer ponovno sporočili, da "Slovenija popolnoma zaupa v neodvisnost in nepristranskost arbitražnega sodišča ter pričakuje, da bo nato sodišče čim prej v polni sestavi nadaljevalo svoje delo in skladno z arbitražnim sporazumom izdalo razsodbo".

Sestanek na MZZ

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat je ob prihodu na sestanek na zunanjem ministrstvu novinarjem povedal, da pričakuje podrobno analizo po odstopu arbitra Ronnyja Abrahama ter časovnico in aktivnosti vlade.

Karl Erjavec je na novinarski konferenci povedal, da so imeli na MZZ sestanek z različnimi predstavniki, na sestanku je bil tudi predstavnik odbora za zunanjo politiko, predstavniki kabineta predsednika vlade, predsednika države in drugi. Namen sestanka je bila ocena stanja. "Vlada je imenovala arbitra, ki si je kasneje premislil in odstopil. V četrtek pričakujemo, da bo seja vlade, kjer bo sprejeta odločitev glede novega arbitra," je dejal.

"Kar se tiče postopka, Slovenija stoji na stališču, da se arbitražni postopek nadaljuje, ves čas smo v stiku z odvetniško pisarno," je povedal. Tega, kaj odvetniki svetujejo, ni mogel komentirati. ''Enostranski odstop Hrvaške ne pomeni konca arbitražbnega postopka, enostranski odstop od pogodbe ni mogoč, zato bo Slovenija nadaljevala postopek. Zadovoljni smo, da ima evropska komisija isto stališče," je povedal.

"Nisem se zavil v molk. S predsednikom vlade sva že nekaj časa dogovorjena, da izjave v zvezi s spotopkom daje samo kabinet predsednika vlade, jaz se tega držim," je pojasnil.

O tem, pod kakšnimi pogoji je Ronny Abraham sprejel mesto arbitra, je povedal: "On je bil povprašan in je sprejel, v nekem trenutku pa si je premislil." Erjavec ne čuti odgovornosti za nov zaplet, torej za odstop slovenskega arbitra. "Kaj imam jaz s tem," je vprašal. "Lahko vam zagotovim, da ga nisem prepričeval, naj odstopi," je dejal minister in zatrdil, da odstop Abrahama ni nič posebnega, v bistvu "del pravnega postopka".

Povedal je, da je ključno to, da evropska komisija vidi arbitražni postopek kot edini način reševanja te težave.

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat je povedal, da je zadovoljen z današnjo razpravo, in da bo prihodnji četrtek sklical sejo odbora za zunanjo politiko, ki bo zaprta za javnost. "Odbor ima isto stališče, kot ga je imel prej. Vztrajamo pri tem, da se arbitražni postopek nadaljuje in spelje do konca. Slovenija je država, ki spoštuje mednarodne dogovore," je povedal.

Glede tega, koga bi lahko imenovala Slovenija oz. ali bi to odločitev morda prepustila predsedniku arbitražnega sodišča, se ne Erjavec ne Horvat nista želela izrekati. Kot je dejal Erjavec, bo odločitev odvisna od razprave na sestanku predsednikov strank, pomembno bo tudi mnenje OZP, na koncu pa bo odločitev sprejela vlada.

"Odstop od arbitraže ni možen"

Sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič je v zvezi z zapleti v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško opozoril, da je bistvo arbitraže v vnaprejšnji zavezi, da bosta končno razsodbo upoštevali. In če sporazum konkretno ne predvideva obojestranskega odstopa, potem tudi odstop obeh ne bi imel pravnih posledic.

"Arbitraža je po svoji naravi tudi mediacija med strankama in rekonciliacija njunih stališč. Tu je torej povsem na mestu kompromis med strankama, ki ju v arbitražnem sodišču manj nepristransko - kar je povsem sprejemljivo - zastopata nacionalna arbitra. Bistvo arbitraže pa je v vnaprejšnji zavezi, ki sta jo stranki dali, da bosta končno razsodbo upoštevali," pojasnjuje Zupančič.

Glede namere Hrvaške, da odstopi od arbitražnega sporazuma, in možnosti, da bi se Slovenija morda s tem strinjala, Zupančič opozarja, da je odgovor na to vprašanje v samem arbitražnem sporazumu.

"Če sporazum konkretno ne predvideva obojestranskega odstopa od arbitraže, potem tudi odstop obeh strank ne bi imel pravnih posledic. Tak odstop, ali pa celo samo enostranski odstop Hrvaške, bi bil v ostrem nasprotju z načelom mednarodnega prava (in prava sploh), da je treba sprejete sporazume pošteno in z dobro voljo (bona fide) izvrševati. To načelo je: pacta sunt servanda. Normalno in logično pri tem pa je, da o tem vprašanju spet odloča arbitražno sodišče samo," pojasnjuje Zupančič.

"O enostranskem hrvaškem odstopu od sporazuma, to je o razlogih zanj, bo v okviru obstoječega pravnega postopka pač presojalo arbitražno sodišče samo. O nadaljnjem obstoju sporazuma in torej tudi procesa arbitraže ne more biti dvoma, ne glede na to kaj govorijo hrvaški politiki," je prepričan.

Odstop predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama s položaja arbitra s tem po njegovem mnenju nima nikakršne logične zveze. "Vprašanje pa je seveda, kakšne bodo na koncu posledice za Hrvaško - recimo v okviru EU -, če ne bo upoštevala razsodbe arbitražnega sodišča. Jaz bi Hrvaški posredno svetoval, naj tega raje ne naredi," je dodal.

Odstop Abrahama s položaja arbitra, na katerega ga je imenovala Slovenija, sicer po besedah Zupančiča "pravno gledano pomeni zgolj to, da ima zdaj Slovenija nadaljnjih 15 dni časa, da si najde drugega arbitra".

Sam bi predlagal nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča. "Profesor Petrič je od naših mednarodnih pravnikov prav gotovo daleč najbolj uveljavljen juriskonsult. Je član komisije Združenih narodov za mednarodno pravo (ILC), kar je za specialista za mednarodno pravo daleč največji možen dosežek. Tega pa se pri nas zaradi naše prislovične kmetskosti - prosto po V.V. Godini - sploh ne zavedajo. Nisem pa obveščen, zakaj Petrič to funkcijo menda odklanja," pravi Zupančič.

Prepustiti odločanje o Abrahamovem nasledniku predsedniku arbitražnega sodišča ima po njegovih besedah določeno prednost, da bi taki izbiri Hrvaška spet težko nasprotovala. "Poleg tega bi taka odločitev slovenske vlade pomenila, da spoštuje samo arbitražno sodišče in da mu zaupa, kar je s civilizacijskega stališča pohvalno," dodaja.

"Po drugi strani pa je seveda to nakup, če se grobo izrazim, mačka v žaklju. Nemogoče je vnaprej napovedati, kakšno stališče bo zastopala oseba, ki jo bo izbral predsednik arbitražnega sodišča," opozarja Zupančič.

Pri tem je zanikal, da bi sodeloval pri izbiri Abrahama za arbitra, kar se je pojavljalo v nekaterih medijih. "Ideja pa, čigarkoli je že bila, je bila res genialna. Tu bi še enkrat poudaril, da ne vemo za konkretne razloge, zaradi katerih je gospod Abraham žal odstopil. O tem, kakšno vlogo bom, če sploh, imel sedaj, ne odločam jaz; o tem bo, če bo, odločala vlada," je še dejal Zupančič.

Grims: Pogovor med Sekolcem in Drenikovo morda ni bil naključje

Poslanec SDS Branko Grims je pojasnil, da glede prisluhov nekdanjemu arbitru Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik poteka "obširna policijska preiskava, ki preiskuje marsikatere možnosti, tudi to, da ta pogovor ni bil naključje".

Poudaril je, da bi moral zunanji minister poskrbeti, da do česa takega nikoli ne bi prišlo. Grims o konkretnih podatkih glede preiskave sicer ni želel govoriti. Je pa dejal, da je bil nekdanji slovenski arbiter Sekolec, ki je po objavi prisluhov julija odstopil, sodelavec Udbe in da so ga ujeli pri pogovoru, "kar je dvakrat narobe - pravno in seveda varnostno".

Prisluhi so bili po njegovih besedah "zabeleženi na način, za katerega človek komaj verjame, da je res". "Če so bili na ministrstvu za zunanje zadeve opozorjeni, da gre za zadevo, kjer se vsesplošno prisluškuje, kako lahko potem nekdo, kot je Sekolec, ki ima tako dolge in bogate izkušnje na tem področju, naredi tako hudo napako, razen če gre za kaj drugega," je dejal Grims.

Po njegovih besedah je namreč kar nekaj indicev, da je šlo pri tej zgodbi "za namerno malomarnost in za to, da bi šlo lahko tudi za recimo temu tovariško pomoč nekomu na Hrvaškem, ker je v velikih škripcih, ker je tam praktično štiri mesece pred volitvami HDZ že zmagal".

Glede zapletov v zvezi z arbitražo Grims meni, da bi morala Slovenija v danih primerih vedno iskati konsenz, stopiti skupaj in vse stvari delati premišljeno in enotno. "Za posamičnimi potezami, za katerimi ni tega konsenza, stoji tisti, ki je to sprejel," je prepričan Grims.

Na vprašanje, ali že pripravljajo interpelacijo zoper zunanjega ministra, je poslanec SDS odgovoril, da sam "tega prav nič ne pripravlja". Upa pa, da je zdaj konec "domačijskosti in klovnovstva na področju zunanje politike".

"Zunanja politika je ostro profesionalna zadeva, je stvar, kjer se v besedah sicer zelo veliko govori o vrednotah, o solidarnosti pa še o čem, dejansko se pa v vseh državah brezpogojno in najprej ostro ščiti svoje lastne interese in pri tem se ravna profesionalno, brez naivnosti, se pravi na popolnoma nasproten način, kot se je žal dogajalo v zadnjih letih v Sloveniji," je še dejal Grims.

86 odstotkov Hrvatov za izstop iz arbitraže

Julijsko odločitev hrvaškega sabora, da država odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo, podpira 86 odstotkov Hrvatov, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je objavila komercialna televizija RTL. Največ anketirancev si želi, da bi državi rešitev glede meje poiskali v dvostranskih pogajanjih.

Le 5,4 odstotka vprašanih je menilo, da bi bilo treba nadaljevati postopek na arbitražnem sodišču. 8,6 odstotka jih ni znalo ali pa ni želelo odgovoriti na vprašanje o podpori odločitvi sabora, ki ga je v telefonski anketi v začetku avgusta 1300 Hrvatom zastavila agencija Promocija Plus.

Medtem ko je 37,7 odstotkov vprašanih ocenilo, da je spor treba reševati v neposrednih pogajanjih dveh držav, jih petina navija za odhod na Meddržavno sodišče v Haagu, 14,1 odstotkov pa za ureditev spora na Mednarodnem sodišču za pravo morja v Hamburgu. Nova arbitraža z novimi sodniki bi bila sprejemljiva za 11,2 odstotkov anketiranih. Večina verjame, da bi nov način reševanja spora o meji prinesel Hrvaški ugodnejšo rešitev, kot pa bi jo sprejelo arbitražno sodišče.

Za 32,5 odstotkov je najboljša rešitev sicer meja po sredini Piranskega zaliva, nekaj več kot deset odstotkov pa jih meni, da bi moral biti celoten zaliv hrvaški. Da sta slovenski dve tretjini zaliva, je sprejemljivo za 8,2 odstotka vprašanih, medtem ko jih sedem odstotkov verjame, da bo dve tretjini morja pred Piranom dobila Hrvaška.