Erjavec v pogovoru s Tillersonom izpostavil pomen spoštovanja odločb sodišč za stabilnost Zahodnega Balkana

Zunanji minister Karl Erjavec je danes v pogovoru z ameriškim kolegom Rexom Tillersonom v Bruslju izpostavil pomen spoštovanja odločb sodišč za stabilnost na Zahodnem Balkanu. Erjavec je pojasnil, da je Tillersonu povedal, da ne gre za problem med Slovenijo in Hrvaško, ampak za nekaj več, za problem Zahodnega Balkana.

Erjavec je te dni v Bruslju trikrat odprl vprašanje nerešenih meja na Zahodnem Balkanu. Prvič v torek na kosilu zunanjih ministrov EU s Tillersonom, drugič danes v dvostranskem pogovoru s Tillersonom in tretjič danes na kosilu zunanjih ministrov zveze Nato, je pojasnil.

Karl Erjavec

Erjavec je izpostavil, da je imel s Tillersonom priložnost govoriti tudi na štiri oči in da mu je v tem pogovoru povedal, kako pomembno je, da se spoštujejo odločbe sodišč in vladavina prava. (Foto: POP TV)

Zelo jasno je povedal, da lahko nerešena vprašanja meje med Hrvaško ter Srbijo, BiH in Črno goro dodatno destabilizirajo že tako občutljive razmere na Zahodnem Balkanu, je pojasnil minister.

Erjavec je izpostavil, da je imel priložnost pogovora 'tete-a-tete' s Tillersonom in da mu je v tem pogovoru povedal, kako pomembno je, da se spoštujejo odločbe sodišč in vladavina prava, ter da ne gre za problem med Slovenijo in Hrvaško, ampak za nekaj več, za problem Zahodnega Balkana.

V hrvaških medijih že lahko zasledimo, da je hrvaška politika povedala, da dokler ne bodo urejene meje s Črno goro in Srbijo, teh držav ne bodo spustili v EU, je ponazoril Erjavec, ki je prepričan, da bo to vprašanje v prihodnje vse bolj obremenjevalo evroatlantski proces za države Zahodnega Balkana.

Tillerson naj bi mu pozorno prisluhnil

Tillerson je po Erjavčevih besedah zelo pozorno poslušal, kako neurejene meje pomenijo dodatno destabilizacijo Zahodnega Balkana ter da bo treba temu vprašanju posvetiti v EU in Natu več pozornosti, saj sta obe organizaciji zainteresirani, da je regija čim stabilnejša.

Če rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško z arbitražno odločbo ne bo implementirana, potem ne vidim možnosti, kako je sploh mogoče urediti podobna vprašanja med drugimi državami v regiji, je še opozoril minister.

Erjavec je izpostavil pomen posredovanja tega sporočila Tillersonu osebno, saj da se običajno ameriški državni sekretar ne spušča v takšne podrobnosti, temveč stališča pripravlja administracija, ki deluje po svoji inerciji.

"Prav je bilo, da sem trikrat opozoril, da to vprašanje ni samo vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, ampak vprašanje, ki daje model, kako razrešiti vprašanja meje v regiji," je poudaril.

Ob tem je minister pojasnil, da se dogovarjajo za še kakšen pogovor s Tillersonom ob robu zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki bo v četrtek in petek na Dunaju, saj ne bi bilo slabo, če se omenjeno ponovi še enkrat.

Izpostavil je tudi, da ne gre za to, da bi se ZDA postavile na hrvaško stran. "Naši mediji to napačno povzemajo. Gre za to, da se ameriška stran postavlja nevtralno ter pravi, da gre za dvostransko vprašanje in da se vanj ne bo vključevala," je dodal.

Slovenija po Erjavčevih besedah trdi, da ne gre za dvostransko vprašanje, ampak za vprašanje spoštovanja vladavine prava. "To je tisto, kar želimo ameriški strani sporočiti, in mislim, da je to sporočilo v teh dneh bilo dano večkrat," je poudaril.

Rex Tillerson

Erjavec je Tillersonu povedal, da ne gre za problem med Slovenijo in Hrvaško, ampak za problem Zahodnega Balkana. (Foto: AP)

Na vprašanje, kakšen je bil odziv na to sporočilo, je Erjavec odgovoril, da pričakuje, da bodo na ameriški strani to vprašanje še enkrat preučili, in ocenil, da se je Tillerson kar strinjal, da se omenjenih okoliščin ne sme zanemariti.

O predvidenem obisku prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa v Sloveniji in na Hrvaškem do konca leta v povezavi z izvajanjem arbitražne odločbe je minister poudaril, da to komunikacijo vodi predsednik vlade.

Kot je seznanjen, v tem tednu tega obiska ne bo, prav tako minister ni znal napovedati, kdaj bo. Je pa ocenil kot zelo pomembno, da je predsednik komisije Jean-Claude Juncker zadolžil podpredsednika, da se posebej ukvarja s tem vprašanjem.

"Upam, da bo na podlagi tega izveden dodaten pritisk na Hrvaško s strani Evropske komisije. Bomo videli, kakšen bo razplet teh nadaljnjih dogodkov. Zelo težko komentiram," je še dejal.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo dan po 29. decembru, ko se izteče šestmesečni rok, je minister odgovoril, da nič posebnega, ker ta datum ni bil mišljen kot rok za implementacijo, ampak rok, da se Slovenija in Hrvaška dogovorita o načinu implementacije.

Glede na to, da Hrvaška noče sodelovati, bo Slovenija storila vse, kar lahko sama, je še dejal in ponovil prepričanje, da bi bil položaj bistveno drugačen, če bi že takoj po arbitražni odločbi začeli njeno izvajanje na morju.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 30
Finfer 06.12.2017 22:29:45
Ta pavliha od erjavca še vedno ne razume da arbirtražna odločitev nima nobenega pomena in je bil to samo zapravljen denar za nič!!
Več komentarjev