VIDEO: 'Cilj je narediti robota, ki bo znal delati več opravil in biti skupaj z ljudmi'

Cankarjev dom v Ljubljani so te dni zasedli roboti. Poteka namreč Evropski forum robotike, na katerem se izmenjujejo zamisli med raziskovalci, inženirji, menedžerji in podjetniki iz vse Evrope.

Na razstavi je mogoče med drugim videti humanoidnega robota, na kakršnega večinoma pomislimo ob besedi robot. Predstavlja ga špansko podjetje Pal robotics, ki je edino podjetje v Evropi, ki prodaja humanoidne robote, vendar je cenovno gledano za večino nedostopen. Prav tako je njegova uporabnost daleč od tiste, ki jo vidimo v filmih, je za 24ur.com komentiral Aleš Ude, vodja odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan.

Trenutno so ti roboti precej počasnejši od ljudi, prav tako niso zanesljivi, velik problem pa je tudi, kako zagotoviti, da ne bo poškodoval samega sebe, je opozoril Ude in pojasnil, da se s tem, ko robotu omogočimo mobilnost, pojavi problem stabilnosti. Pri padcu se lahko robot hitro poškoduje.

Na Japonskem so v nekaterih hotelih (tudi trgovinah in bankah) roboti že nadomestili receptorje. ''Gre za robote, ki komunicirajo z ljudmi. Ta naloga je zapletena, vendar jo je na neki enostavni ravni lažje implementirati, saj robot odgovarja na vnaprej znana vprašanja, nima pa možnosti, da bi se z vami pogovarjal. Sistem, ki bi dejansko pomagal ljudem, je veliko težje narediti. Na področju, ko bi moral robot delati v okoliščinah, kjer se stalno nekaj spreminja, je potrebnih še kar nekaj raziskav.''

Katere probleme s področja robotike rešujejo na Institutu Jožef Stefan? 

Ude je pojasnil, da se na inštitutu ukvarjajo predvsem s problemi učenja, senzorike, in ti problemi so še bolj aktualni pri humanoidnih robotih kot pri industrijskih. ''Pri nas raziskujemo, kako razviti metode, ki bodo omogočale programiranje teh bolj zapletenih sistemov. Cilj je narediti robota, ki bo znal delati več opravil, biti skupaj z ljudmi in v nadaljevanju tudi postati partner oziroma družabnik za ljudi,'' je razložil. Za primer je navedel vse večji problem staranja ljudi in roboti bi lahko vsaj deloma razbremenili človeka, da bi prevzeli nekatere naloge negovalk v domovih za starejše in podobno.

Na področju gibanja robotov so že rešili več problemov, bolj zapleteno je, kako robota naučiti, kako se odzvati v različnih okoliščinah, saj je možnosti v naravnem svetu izjemno veliko, je pojasnil Ude. ''To je precej bolj zapleteno kot učenje šaha ali goja, kjer je problem zelo omejen. Če se morate odzivati na različne okoliščine, je to precej težje narediti. Če robot premaga človeka v šahu, še ne pomeni, da se bo znal prosto gibati v prostoru in se ustrezno odzivati na to, kaj se dogaja okoli njega,'' je pojasnil Ude. 

Izboljšanje varnosti

Na inštitutu razvijajo predvsem nove metode za programiranje sistemov. ''Gledamo, kako bi lahko robote programirali brez zamudnega ročnega kodiranja, se pravi na bolj naraven način. Pri tem uporabljamo programiranje s kazanjem, torej, da namesto eksplicitnega programiranja robotu pokažemo, kako nekaj novega izvede človek. Če to znamo prevesti v obliko, ki jo razume robot, smo tako sistem sprogramirali precej hitreje,'' je povedal Ude in dodal, da se precej ukvarjajo tudi z izboljšanjem varnosti.

Industrijski roboti namreč trenutno še niso povsem varni. ''Danes so industrijski roboti večinoma še vedno zaprti za neko varnostno ograjo, tako delavec ne more do robota in ni nevarnosti za poškodbe. Gre pa trend v smer, da bi se naredilo robote, s katerimi bi lahko delavci delali skupaj. Tako bi lahko imeli več robotov v proizvodnih halah in bi tako lahko povečali prodajo izdelkov. So pa ti roboti potem lahko primerni za uporabo tudi drugod, na primer servisni roboti, ki bi pomagali v bolnišnicah, pri kmetijskih opravilih ali pa pri vas doma.''