Slovenija

Evropski 'roadshow' Violete Bulc pritegnil tudi investitorje drugega tira

Sofija, 30. 03. 2017 08.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek/STA
Komentarji
85

Medtem ko se v Sloveniji krešejo mnenja, ali si bomo s projektom drugi tir nakopali še en predrag projekt, so se v Sofiji zbrali tisti, ki jih zanimajo vlaganja v transport. Evropska komisarka za promet je na svoji turneji v bolgarski prestolnici vabila vse zainteresirane, da izkoristijo nepovratna sredstva, ki so na voljo. Med zbranimi je bila tudi slovenska delegacija, ki pri gradnji drugega tira računa na četrt milijarde evropskih sredstev.

Minuli teden je v Sofiji potekala konferenca o investicijah v transport, ki jo je organizirala Evropska komisija. Konference se je udeležila tudi slovenska delegacija, ki je tja prišla z misijo drugi tir. V uvodnem pozdravu je komisarka za promet Violeta Bulc večkrat poudarila, da je gospodarstvo EU končno okrevalo in je čas za pospešena vlaganja, tudi v transport. V svojem navdihujočem nagovoru je izpostavila, da je državam članicam na voljo veliko različnih finančnih mehanizmov in sredstev iz t. i. Junckerjevega programa. "Imam odlično ekipo, izkoristite jo," je v svojem velikem slogu dejala zbranim, ki so prišli tja, da bi spoznali vse oblike finančnih mehanizmov, ki so jim na voljo (po predstavitvi je bilo jasno, da gre za zapleten sistem in je takšna konferenca lahko mnogim v pomoč).

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc. FOTO: Aljoša Kravanja

Je pa bilo, vsaj glede na izbiro lokacije in politično delegacijo, ki se je drenjala v veliki konferenčni dvorani razkošnega hotela v Sofiji, jasno, da so želje po investicijah v transport močno osredotočene na Balkan in vzhod Evrope. Deloma tudi zato, ker te države investiranja v tako zelo potrebno infrastrukturo same ne zmorejo, zato so lahke tarče tujih vlagateljev, med katerimi vodijo kitajska podjetja, kar pa Evropski uniji niti ne diši, saj se kitajski vlagatelji ne držijo evropskih pravil.

Na konferenci so predstavili tudi nekaj primerov dobrih praks, ko je državam uspelo v pogon spraviti velike transportne projekte. Tako imenovani promotorji teh projektov, to so vezni členi med Evropsko komisijo, ki za te projekte namenja nepovratna sredstva, Evropsko investicijsko banko (EIB) ter drugimi zasebnimi investitorji, so z zanosom predstavljali svoje uspešne projekte, a smo slišali tudi zgodbe o dolgotrajnih, zamudnih postopkih, ko je trajalo tudi do 20 let, da so zabrneli gradbeni stroji. Tako se je na primer zapletal projekt izgradnje tunela Beskyd v Ukrajini. Predstavnica EBRD Sue Barrett, ki je predstavljala projekt, je pojasnila, da je bil glavni razlog za zaplete v nestabilnih političnih razmerah v državi, a so tudi te premostili.

Del sredstev bi črpali za gradnjo drugega tira

Investitorjem, ki želijo kandidirati za evropski denar, je na voljo kar nekaj različnih finančnih mehanizmov. Od februarja dalje jim je na voljo milijarda evrov iz tako imenovanega 'blending mehanizma', nekaj milijonov evrov iz te sheme pa si obeta tudi Slovenija s projektom drugi tir.

Bulčeva je večkrat poudarila, da je Evropska komisija na t.i. roadshowu, s katerim želi k investicijam privabiti predvsem zasebni kapital. Namreč, evropska sredstva so na voljo, a so omejena, zanimanja zanje pa je veliko, zato želijo čim več kombiniranja javnega in zasebnega partnerstva. Ker so mehanizmi evropskega financiranja zelo zapleteni, so evropski uradniki večkrat poudarili, da so vsem zainteresiranim na voljo številne oblike pomoči, različni svetovalci, ki pomagajo pri pripravi projektov in pri kandidiranju na različnih razpisih, da bi bili ti čim bolj uspešni. Da imajo pri pripravi potrebne dokumentacije pomoč tudi investitorji drugega tira, nam je potrdila tudi slovenska delegacija. Tako so jih že obiskali predstavniki EIB, kjer bo družba 2TDK najela posojilo.

Z ustanovitvijo javno-javnega partnerstva se bo slovenski vladi zagotovil odločilen glas, zatrjuje Dragonja, ki dodaja, da dogovori še potekajo glede tega, ali bo s tujo državo vlagateljico ratificirana pogodba ali podpisana zgolj namera o sodelovanju. Sekretar Leben pa poudarja, da je projekt dobro pripravljen in transparenten.

Očitno je, da bo Slovenija poskušala čim več evropskega denarja izkoristiti tudi pri gradnji drugega tira. To je trenutno največji in najdražji državni projekt, ki pa ga očitno čaka še dolga in zapletena pot do uresničitve. Na konferenci v Sofiji smo namreč ujeli glavne akterje projekta izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo, ki so poudarili, da namerava investitor, družba 2TDK, zaprositi za številna evropska nepovratna sredstva ter zajetno posojilo EIB. Kot je dejal Metod Dragonja, svetovalec direktorja v omenjeni družbi, naj bi za projekt drugega tira pridobili okoli četrt milijarde evropskih nepovratnih sredstev iz različnih finančnih shem. Ker gre za zelo velik projekt, ga bo potrebno razdeliti na več delov, nato pa čim bolj uspešno kandidirati na različnih evropskih razpisih, je v pogovoru za 24ur.com poudaril Dragonja. Investitor namerava pri EIB pridobiti 300 milijonov evrov posojila, v shemo posojil pa bodo, bolj simbolično sicer, vključili tudi Slovensko investicijsko banko (SIB). Del sredstev bo investitor projekta pridobil tudi iz tako imenovanega blending mehanizma. Ali bomo uspešni pri pridobivanju teh sredstev, bo znano najverjetneje še letos, saj se prvi rok za oddajo razpisne dokumentacije zaključi 14. julija letos.

Projekt zanimiv Madžarom, pa tudi Slovakom in Čehom

Pa vendar se lahko zaplete in očitno se že zapleta. Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o drugem tiru. Številne poslanske skupine vladi sicer očitajo, da obravnava osnutka po hitrem postopku kaže, da vlada ne želi urediti financiranja projekta na pravilen način. V Združeni levici tako vladi očitajo, da bodo v projekt vključili tudi zaseben kapital, in sicer investiranje tuje države. Kot je dejal Dragonja, se za investicijo v višini 200 milijonov evrov zanimajo Madžari, prav tako pogovori potekajo s Slovaki in Čehi. Te države imajo velik interes za izgradnjo drugega tira, saj so del zaledja t.i. jantarnega koridorja, pravi Dragonja. Na očitke, da naj bi Madžarom v zameno obljubili delež v Luki Koper, pa Dragonja odgovarja, da to nikakor ni možnost in da so to Madžarom že pojasnili. Dragonja zatrjuje, da drugi tir v celoti ohranjajo v lasti države, saj načrtujejo javno–javno partnerstvo in ne javno–zasebno partnerstvo.

Vladi se mudi s sprejetjem zakona, saj je treba podjetje 2TDK usposobiti v vlogi investitorja, če želi uspešno kandidirati na razpisih za evropska sredstva. Eden od teh se izteče že sredi julija.
Vladi se mudi s sprejetjem zakona, saj je treba podjetje 2TDK usposobiti v vlogi investitorja, če želi uspešno kandidirati na razpisih za evropska sredstva. Eden od teh se izteče že sredi julija. FOTO: POP TV

Povečanje pretovora iz 80 na 240 tovornih vlakov dnevno

V Luki Koper nasprotovanja zaradi predvidene takse
Za Luko Koper je vladni predlog zakona nesprejemljiv, saj opozarjajo, da bo zaviral razvoj pristanišča. To je sicer v nasprotju s tem, kar trdi vlada, da v bistvu gradimo drugi tir ravno zato, da bi ohranili konkurenčnost in s tem strateški položaj Luke Koper. Kot opozarjajo v Luki Koper, zakon namreč med viri za odplačevanje posojil med drugim predvideva takso na pretovor v Luki Koper. Seštevek predvidene takse pa bi po izračunih Luke Koper znašal skupaj kar 17,9 milijona evrov.

Zakon o drugem tiru je pripravljen tako, da bi pri gradnji lahko sodelovalo več držav članic EU in bi bilo zato lažje pridobiti del sredstev, ki so sestavni del kombiniranja več različnih virov za izvedbo projekta, še pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Na vprašanje, ali so se s katero od zainteresiranih države že dogovorili, je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben dejal le, da pogovori še potekajo. Znova je zagotovil, da Madžarska ne zahteva ekskluzive za prevoz tovora iz Luke Koper do Madžarske, kar trdijo v svetu za civilni nadzor drugega tira. Leben še zatrjuje, da tuja država, ki bo vstopila v projekt, ne more zahtevati prednosti pri izbiri izvajalcev del. Zagotovo pa bo katera koli od teh treh držav, po besedah Lebna, z izgradnjo drugega tira in povečanjem pretovora kar za trikrat (sedaj dnevno na tej relaciji vozi 80 tovornih vlakov, po izgradnji pa naj bi jih bilo dnevno kar 240) pridobila velike koristi, saj bo tako še bolj povezano zaledje s severnojadranskimi pristanišči.

Dragonja o okvirni finančni konstrukciji

Na vprašanje, o kolikšni investiciji sedaj govorimo, je Dragonja dejal, da je okvirna finančna shema naslednja: 200 milijonov evrov je vložek države v investitorja projekta, družbo 2TDK. Prav tolikšen delež naj bi vložila druga zainteresirana država oziroma države. 300 milijonov naj bi bilo dolgoročnih posojil, in sicer s strani EIB ter nekaj malega s strani Slovenske investicijske banke (SIB), okoli 250 milijonov pa bi pridobili različnih evropskih nepovratnih sredstev, od tega okoli 80 milijonov kohezijskih sredstev. To skupaj znaša slabo milijardo evrov.

Pomisleki glede višine vrednosti investicije in glede tega, kdo se bo s tem okoristil

Razvoj Luke Koper je odvisen od izgradnje drugega tira in izgradnja drugega tira je nujna za nadaljnji razvoj Luke Koper, pa je v sredo znova opozoril minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Svet za civilni nadzor projekta je v državni zbor minuli konec tedna vložil svoj predlog zakona, kar bo, vsaj za nekaj časa, otežilo vladne dejavnosti. Projektu očitajo številne pomanjkljivosti, predvsem pa neverjetno podražitev, ali, kot pravijo, je vrednost projekta drugi tir izredno prenapihnjena. Revizijo drugega železniškega tira Divača–Koper so ocenili za nestrokovno in opozorili, da se želijo v tem projektu nekateri okoristiti. Prav tako dvomijo v partnerstvo, ki bo sestavljeno iz države in družbe v 100-odstotni državni lasti (2TDK). V civilni iniciativi še opozarjajo, da bo družba 2TDK na koncu kot zasebni partner pridobila koncesijo neposredno brez javnega razpisa.

Strokovna javnost ponuja svojo rešitev

Na drugi strani pa je skupina strokovnjakov na čelu z Jožetom Duhovnikom, ki je predstavila svoj projekt oziroma rešitev za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom. Kot pravijo, je njihova rešitev bistveno cenejša, saj naj bi stala 650 milijonov evrov. Vladnemu projektu med drugim očitajo nedodelanost. O tem, zakaj so s predlogom čakali do sedaj, ko je za začetek gradnje vse pripravljeno, kar jim očitajo tudi na ministrstvu, pa odgovarjajo, da so reagirali šele takrat, ko se je projekt nenadoma podražil iz 700 milijonov evrov na 1,4 milijarde evrov.

Nov predlog bi začetek izgradnje premaknil za več let

Prva pripravljalna dela naj bi stekla v jeseni, sama izgradnja pa naj bi bila končana v roku sedmih let, pravi Dragonja. A ne, če se bo tako zapletalo. Načeloma se poslanske skupine strinjajo, da bi morala biti razprava o izgradnji drugega tira daljša, prav tako vladi predlagajo, da vzpostavi dialog s civilno iniciativo. Vse, da bi dosegli večjo transparentnost projekta, pravijo v DZ. Očitke, da projekt ni transparenten, Leben zavrača. Glede Duhovnikovega predloga, ki meni, da bi lahko na tem odseku izgradili drugačno železnico, kar bi zadevo poenostavilo in pocenilo, pa na ministrstvu zatrjujejo, da bi kaj takšnega pomenilo vrnitev na sam začetek, kar bi začetek gradnje premaknilo za več let.

Zanimivo je, da bi z zamikom gradnje še največ pridobila prav Italija, ki bi na račun tega lahko ohranila strateško pozicijo pristanišča Trst, v ozadju morebitnega oviranja pa bi lahko bil tudi interes Hrvaške z reškim pristaniščem.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (85)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

tali?ni tom
30. 03. 2017 22.51
+3
ampak,tle se boi kralo da bo cvrčalo! o tem ni dvoma! žalostno , ampak,dokler je bil "bravar" šef je tole mel pod kontrolo,ko je odšel,je šlo vse v maloro! pa smo grajali srbe!?
toukr
30. 03. 2017 20.16
+3
A so kaj skadili?
SKRIPT
30. 03. 2017 19.27
+0
Bulceva ne ve dobro,ali prihaja ali odhaja,zalostno toda resnicno
johanca123
30. 03. 2017 19.21
+1
Še ena predstavnica ta etičnih (s šamankimi idejami)
Heretik1
30. 03. 2017 18.23
+7
Kaj pa, če bi organizirali referendum in bi glasovali proti izgradnji? Načelno nisem proti izgradnji, samo oblast nas bo spet nategnila!
askralj
30. 03. 2017 16.13
+9
V najbolj revni članici EU bomo sigurno našli dobre investitorje... pa kdo naj to jemlje resno?! Aja najbolj priljubljena v politiki pa nič ni naredila za državo kljub dobri plači brez znanja in izkušenj...
staridida
30. 03. 2017 18.30
+1
Uporabnik981904
30. 03. 2017 16.04
+2
Bunc brand advertising campain .... Samo merjenje "utripa" po naročilu bo premalo, če bo potrebno seči po tej figuri ko se bo špilala nova partija. Pri nas je za premnoge zmaga zagotovilo za existenco o kakršni bi sicer lahko le sanjali ... Pa evo denar za PR se bo vedno našel
mallonge
30. 03. 2017 14.06
+5
Mislim, da bo to še ena hoja po žerjavici.
TheTruth4u
30. 03. 2017 13.36
+2
Četrt milijona? Pa to je glih en vagon... pa kdo se spet iz nas norca dela?
Špartanec
30. 03. 2017 12.54
+10
250.000€? Skoraj več stroškov za delegacijo kot je denarja za črpanje :—)
vertex
30. 03. 2017 12.50
-6
Sosednji prispevek,bratje kosovskega doktorja ivana nacrtovali bombni napad v benetkah
HorstWiesel
30. 03. 2017 13.35
+5
fljfo
30. 03. 2017 15.54
-3
Pa eni ga dajejo med desničarje...čisti levičar
javna_vila
30. 03. 2017 12.30
+4
A ne upate napisati četrt milijarde EUR evropskih sredstev (250 mio EUR) v naslovu, ker bi se apetiti levo-desnih politikantskih prevarantov, kriminalcev in kradljivcev povečali za tisočkrat?
Tempus Fugit
30. 03. 2017 12.26
+4
Res me zanima, zakaj bi nekdo izven Slovenije vlagal denar v izgradnjo 27 km železnice. Bo potem postavil na začetku in kocu tira mitnico? Infrastrukuro naj gradi država brez "javno-zasebnih" partnerstev, ki so samo krinka za neupravičene rente priviligirancem. Če tega nismo sposobni narediti sami, potem nima smisla, da imamo svojo državo.
thamasta76
30. 03. 2017 12.19
+5
V novo brezno brez dna boste dali 3/4 milijona...a se HECATE?!? sramota za človeštvo in inteligenco.
kiboko
30. 03. 2017 12.13
+4
Problem je zgolj v tem, da EU ne bo dala denarja, ki bi ga naša politika izplačala Putinu in dobila polovico nazaj v obliki provizij. Zato je cena TIR2 tako napihnjena, ker naši iščejo investitorja, ki dela po ruskih principih: 40% projekt, 30% naša stran, 30% njihova stran ... To v EU prav vsi vedo, ni nobena skrivnost. Zato sredstev ne moremo dobiti.
malimax
30. 03. 2017 12.10
+9
Violetica si bo nabrala denarja za celo zivljenje.....
srmeka
30. 03. 2017 12.08
+14
rop pri belem dnevu in vsem na očeh
Transformerji
30. 03. 2017 11.50
+11
Roadshow Violete pomeni črpanje evropskih sredstev za privatne žepe!
kiboko
30. 03. 2017 12.07
+5
A državno infrastrukturo. Seveda, nekateri bi hoteli videti, da državni uslužbenci gradijo tudi ceste in železnice, ne pa zgolj upravljajo s hoteli, kot je pri nas ... zasebni sektor pa naj ima zgolj gostilne in to zunaj mest.
Moj?ica123
30. 03. 2017 11.50
+2
No,evropski miljoncki pridite,kje ste,ko je zares pomembno?Pomagajte Sloveniji v gospodarskem smislu in brzkone tudi sebi,saj smo unija,ali kako,ali je vse skupaj ena natega?
kiboko
30. 03. 2017 12.09
-1
EU nameni veliko sredstev, ampak jih mi ne uporabimo. Tako imamo veliko odobrenih sredstev,
biggbrader
30. 03. 2017 11.40
+8
1/4 miljončka bo Viola porabila samo zase in za svojo kampanijo. Verjetno fals podatek.
kiboko
30. 03. 2017 12.10
-1
In kako si pa Janezek zamišlja, da to gre?