Zakaj je faktor 50 boljši od faktorja 30?

V začetku meseca je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) objavila seznam sredstev za zaščito pred soncem, ki ponuja vpogled v kakovost izdelkov in ugotavlja, da tudi cenejši izdelki ponujajo dobro zaščito. A naj takoj na začetku pojasnimo, da le kakovosten izdelek ni dovolj za učinkovito zaščito pred ultravijoličnimi (UV) žarki. Zato vas vprašamo, ali znate pravilno uporabljati sredstva za zaščito pred soncem?

Preden pojasnimo, kakšna je pravilna uporaba in kateri izdelki so najbolj priporočljivi, moramo začeti na začetku – torej pri soncu. Kot vemo, oddaja sonce žarke različnih valovnih dolžin. Žarki so razdeljeni na kozmične, gama in X-žarke, ki bi bili za nas uničujoči, sledijo UV-žarki, vidni žarki oziroma vidna svetloba, nato infrardeča svetloba ter radio in električni valovi.

UV-žarki so valovnih dolžin med 100 in 400 nanometri in imajo svojo energijo. Delijo se na UV C , UV B in UV A žarke. UV C žarkom, ki so energetsko najmočnejši, dostop do naše kože onemogoča ozonska plast, v nasprotnem primeru bi bili za našo kožo zelo škodljivi. Uporabljajo se na primer za sterilizacijo operacijskih dvoran.

Nasprotno UV B in UV A žarki prispejo do naše kože tudi čez oblake. UV B žarki so močnejši in so tisti žarki, ki si jih zapomnimo po angleški besedi 'burning', saj imajo še vedno visoko energijo, da povzročijo opekline na koži, preden sprožijo nastanek dodatnega pigmenta oz. porjavelost kože. UV A žarki so tisočkrat šibkejši, zato opeklin pred porjavelostjo ni, zapomnimo pa si jih tudi po angleški besedi 'ageing', ker pospešijo staranje kože. UV A žarke sicer delimo še na UV A1 in UV A2.

Tako UV A kot UV B žarke Mednarodna agencija za raziskavo raka uvršča med kancerogene, saj UV B žarki prispevajo k začetku spreminjanja jeder v celicah, medtem ko UV A žarki to spreminjanje vzdržujejo, zaradi teh t. i. genskih mutacij se celice kože lahko spremenijo v rakave. Ko so strokovnjaki ugotovili, da sončni žarki niso le koristni zaradi tvorbe vitamina D in dobrega počutja, ampak naredijo tudi veliko škode v koži, so podjetja, ki izdelujejo pripravke za zaščito pred soncem, v te začela dodajati kemijske filtre. Kot pojasnjuje dermatologinja dr. Larisa Stojanovič z Medicinske fakultete v Ljubljani, ti filtri žarke absorbirajo in jih spremenijo v toploto in na ta način žarki na našo kožo ne morejo škodljivo delovati.

V sredstva za zaščito proti soncu so najprej dodajali filtre proti UV B žarkom valovne dolžine 280 do 320 nanometrov. Učinkovitost takega filtra so določili s faktorjem. Kaj torej pomeni faktor 30? "Faktor 30 pomeni, da pripravek zaščiti kožo pred nastankom opekline oz. rdečine 30-krat dlje. Torej, če na soncu nezaščitena koža postane rdeča v petih minutah, bo krema s faktorjem 30, v kateri so filtri proti UV B žarkom, kožo pred nastankom rdečine zaščitila 150 minut (5 krat 30). Vendar le pod pogojem, da bomo na kožo nanesli kremo v količini dveh miligramov na kvadratni centimeter, kar pomeni 30 mililitrov na en nanos za celo telo," pojasnjuje dermatologinja.

Koliko izmed vas pa si dejansko zaščitno sredstvo namaže v tako debelem sloju? Večina ne, kar pomeni, da sredstvo nima takega zaščitnega učinka kot bi ga imelo, če bi izdelek uporabljali kot je predpisano. "To potemtakem ni več faktor 30, ampak številka eksponentno pada in je lahko na koncu v resnici le še faktor štiri, kar pomeni, da koža ni več zaščitena 150 ampak le še 20 minut. Kar pomeni, da bi se po 20 minutah, če ne gremo v senco ali se oblečemo, morali ponovno namazati," razlaga Stojanovičeva.

Naj pojasnimo še enkrat: če za zaščito pred UV žarki na telo nanesemo točno dva miligrama sredstva na kvadratni centimeter (torej 30 mililitrov na celo telo), dosežemo dejansko faktor 30, če nanesemo samo polovico priporočenega nanosa, ne bo faktor 15, ker zaščita eksponentno pada, ampak bo le še faktor 5,5, če pa nanesemo le četrtino priporočenega nanosa, kolikor večina ljudi dejansko nanese na svojo kožo, postane faktor 30 dejansko faktor 2,3, kar pomeni, da bi bili zaščiteni (ob predpostavki, da na soncu, če nismo zaščiteni, postanemo rdeči v petih minutah) le dobrih 11 minut. V dobri veri, da je koža zaščitena, se večina ljudi še dlje izpostavlja soncu in pridejo zvečer domov opečeni in so zmotnega mnenja, da kreme niso učinkovite.

Sčasoma so strokovnjaki ugotovili, da so tudi UV A žarki škodljivi, zato so v sredstva za zaščito pred sončnimi žarki začeli dodajati tudi UV A filtre. Na ta način dosežemo širokospektralno zaščito, saj z omenjenimi filtri zaščitimo kožo pred širokim spektrom UV žarkov. Če ponazorimo: V sredstvih je več filtrov, recimo jim senčniki. En senčnik nas ščiti pred UV B žarki, en je za UV A1 in en za UV A2 žarke. Zaščito teh senčnikov pred UV B žarki ponazarja zaščitni faktor. Zaščita pred UV-žarki pa je označena s krogcem s črko A. Filtre oziroma senčnike ločimo na kemijske in fizikalne. Slednji vsebujejo cinkov oksid in titanijev dioksid. Zanje je značilna bela plast, ki po mazanju ostane na koži. Omenjena plast odbija žarke kot zrcalca, zato sredstva s fizikalnimi filtri priporočajo za otroke, da se žarki ne absorbirajo v nežno kožo.

In kakšna je razlika med preparati s faktorjem 15 in faktorjem 50?

Prvič. Pripravek z zaščitnim faktorjem 50 zadrži okoli 98 odstotkov vseh UV B žarkov, s faktorjem 15 pa okoli 93 odstotkov vseh UV B žarkov. A dejstvo je, da ni pomembno, koliko je zadržanih fotonov, temveč koliko jih prodre v kožo. Če poenostavimo: recimo, da sonce v nas cilja sto puščic. Če se ne namažemo, bo na našo kožo priletelo vseh sto puščic in nas popikalo. Če se namažemo s pripravkom s faktorjem 50 (98-odstotna zaščita), bosta v kožo prileteli le dve puščici in nas popikali, kar je vseeno trikrat manj kot v primeru 93-odstotne zaščite s kremo s faktorjem 15, ko bi v kožo priletelo sedem puščic in jo popikalo.

Drugič. Zaščita pred škodljivimi sončnimi žarki traja dlje časa. Kot smo že pojasnili; če nenamazani na soncu postanemo rdeči v petih minutah, nam pripravki s faktorjem 15 nudijo 15 krat daljšo zaščito, torej smo pred nastankom rdečine oz. opekline zaščiteni 75 minut. Izdelki s faktorjem 50 nam pa nudijo 50 krat daljšo zaščito, torej bomo zaščiteni 250 minut.

Tretjič. Redki so tisti, ki na telo nanesejo priporočljivo količino preparata (30 mililitrov za celo telo). In če imamo pripravek s faktorjem 15 in na telo nanesemo le polovico priporočljive količine, je dejansko faktor 4, pripravek s faktorjem 50 pa je faktor 7. Pripravek s faktorjem 50 bo tako imel vseeno višjo zaščito.

Veliko se govori, da višji, kot je zaščitni faktor, več je kemikalij v izdelkih in bolj so ti nevarni. Pa je to res? Stojanovičeva pojasnjuje, da so v izdelkih res nanodelci, ki bi lahko prodrli skozi več plasti kože, vendar so koncentracije le-teh izjemno nizke. "Količina, ki jo namažemo na kožo, je neprimerljiva s tisto, ki je laboratorijsko testirana na miših. Več škode naredimo za zdravje, če nas opeče sonce, kot pa če se namažemo z izdelkom z visokim faktorjem. Namažemo se pa  takrat, ko vemo, da ne bomo drugače zaščiteni – ko ne bomo v senci in ko ne bomo pokriti z oblačili. Vsaka opeklina namreč prinaša tveganje, da je v jedrih celic nastalo toliko genskih mutacij, da jih popravljalni mehanizmi niso mogli popraviti. Posledice nakopičenosti teh sprememb po več letih so postarana koža, rjave lise in lahko tudi kožni rak. Za nastanek vitamina D je treba izpostavljati 30 odstotkov površine kože 15 minut  trikrat tedensko. Končno je obnašanje na soncu vedno posameznikova odločitev. In kot sem nekje prebrala – kaj je najboljše pri petdesetih glede kože? Odgovor, ki je sledil je bil – da si kožo ščitil v mladosti. Želim prijetno poletje," zaključi dermatologinja dr. Larisa Stojanovič.