Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin sta parafirala sporazum o zamrznitvi stavke zdravnikov. Kolar Celarčeva je dejala, da je vladi pojasnila vsebino sporazuma, saj so se pojavile dezinformacije. Poudarila je, da ni prekoračila sklepov vlade. Če bi se izkazalo drugače, je pripravljena odstopiti.
Kolar Celarčeva je poudarila, da se je cela vladna pogajalska skupina držala pogajalskih izhodišč, ki so jih dobili s strani vlade. Prav tako so bili večkrat pooblaščeni za vodenje pogajanj, nazadnje prejšnji četrtek. Ministrica po današnjem obisku na vladi, kjer je pojasnjevala vsebino sporazuma, meni, da vlada stoji za njo in je pomirjena z njenimi pojasnili.
"Nisem prekoračila sklepov na vladi. Če bi bilo to naknadno ugotovljeno, bom odstopila," je dejala. Poudarila je, da se je držala dogovorov in sklepov vlade. Po njenih besedah so bila vsa izhodišča za pogajanja na vladi sprejeta soglasno. Sporazum bodo po besedah ministrice sprejli v četrtek na vladi in tako bo stopil v veljavo.
Na vprašanje, ali se bodo finančne posledice sporazuma v letu 2017 ustavile pri napovedanih 40 milijonih evrov, je Kolar Celarčeva odgovorila, da je odvisno od tega, "kako dobro bodo delali zdravniki".
Kuštrin: To je prvi korak, da se sistem začne spreminjati
Kuštrin pa pričakuje, da bo vlada potrdila danes parafiran sporazum. "V teh prostorih sem parafiral več sporazumov in se še ni zgodilo, da vlada tega ne bi potrdila, ker bi pod vprašaj postavila svojo kredibilnost," je dejal.
Glede na izjave nekaterih drugih sindikatov, ki pogojujejo nadaljevanje pogajanj s parafo sporazuma, pa je dejal, da če jih bodo drugi sindikati še naprej ovirali, razmišljajo o tožbi. "Sicer pa mi nikoli nismo ovirali nobenega sindikata, ampak smo vsak sindikat, ki se je boril za pravice svojih članov, podpirali," je še dejal.
"Tisti sindikati, ki zastopajo naše najtesnejše sodelavce, medicinske sestre, so na njih že zdavnaj pozabili. Če bi lahko pomagali medicinskim sestram, zlasti srednjim, ki so najbolj ponižan poklic v zdravstvu, bi jim z veseljem lahko pomagali," je izpostavil Kuštrin.
Prepričan pa je, da so naredili prvi korak in da bodo podoben korak, zlasti glede standardov in normativov, naredile tudi medicinske sestre.
Poudaril je, da bo sporazum sprožil bistvene spremembe v delovanju zdravstvenega sistema. "To je prvi korak, da se sistem začne spreminjati, tudi z vidika merjenja dela in učinkovitosti zdravnikov. Verjetno smo mi eden izmed prvih poklicev, ki si to upa in želi," je dejal in dodal, da je to začetek nekih reformnih sprememb, ki so za ta zdravstveni sistem več kot potrebne.
Na prvem mestu so po Kuštrinovih besedah standardi in normativi, ki so v prvi vrsti namenjeni bolnikom, saj se kakovost zdravnikovega dela odraža na bolnikovem zdravju in kakovosti oskrbe.
Kuštrin je še poudaril, da so Fidesova največja skrb vedno bili mladi zdravniki. Ne drži, da se zavzemajo le za starejše zdravnike in predstojnike. "Znotraj obstoječega plačnega sistema bom naredili prvi korak k njihovemu boljšemu nagrajevanju," je obljubil.
Koalicija na nogah
Sporazum, ki ga je ministrica parafirala s Fidesom, za SD ni sprejemljiv, je sporočil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Poudaril je, da sporazum ni rezultat dogovora koalicijskih partnerjev in ga SD tudi ne bo podprla.
Han je že dopoldne opozoril, da Kolar Celarčeva za tak sporazum s Fidesom ni dobila mandata koalicije, zatem pa je dvom v dogovor izrazilo več koalicijskih partnerjev. Izrazili so tudi skrb, da sporazum posega v enotni plačni sistem in da je ministrica presegla svoja pooblastila.
Vendar so po pogovorih pri premierju Miru Cerarju ter pojasnilih ministrstva za zdravje tekom dne ugotovili, da sporazum nikjer ne posega direktno v enotni plačni sistem, je po srečanju novinarjem povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Po njegovih besedah ministrica ni presegla pooblastil oz. mandata, ki ji ga je dala koalicija.
Tudi vodja poslanska skupine SMC Simona Kustec Lipicer trdi, da ministrica ni imela mandata koalicije, da s sporazumom posežejo v sistem plač javnih uslužbencev.
Na vprašanje, ali je ministrica prekoračila vsa pooblastila, ki jih je prejela od koalicije, je Kustec Lipicerjeva odgovorila, da še preverjajo, kaj so s sindikatom sklenili. "Če se bo izkazalo, da je bilo podpisano kaj več ali kaj drugega kot to, za kar je bil mandat, pričakujemo, da se bodo v vladi glede tega pogovorili," je opozorila. Spomnila je še, da ima zadnjo besedo glede sporazumov vlada.
Tudi podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar je glede na javne izjave obeh strani ocenil, da izjave izpadejo nekoliko nejasno. Na koaliciji je bilo po njegovih navedbah namreč jasno rečeno, da v tem trenutku ne bo posega v plačne razrede, da pa je to vprašanje, ki se lahko odpre na pogajanjih z vsemi sindikati javnega sektorja prihodnje leto.
Ministrica poudarja, da sporazum v ničemer ne posega v enotni plačni sistem
"Sporazum, ki smo ga sklenili s Fidesom, v ničemer ne posega v enotni plačni sistem," pa je poudarila ministrica. Pojasnila je, da sporazum vsebuje samo zavezo vlade, da bo predlagala spremembe zakona o plačnem sistemu, ga predstavila sindikatom ter potem predložila v DZ.
Kolar Celarčeva je tudi opozorila, da je ministrstvo za zdravje v dveh predlogih junija in oktobra dobilo pooblastila glede pogajanj. Prav tako je še prejšnji četrtek na vladi dobila soglasje, da se vladna pogajalska skupina lahko naprej pogaja v okviru svojih pooblastil.
Dejala je še, da se glede današnjega zapleta v koaliciji ni z nikomer slišala, tudi s premierjem ne. Prav tako je ni nihče poklical.
Vlada z natančnejšimi pojasnili
Vlada je po očitkih in nejasnostih postregla z dodatnimi pojasnili. Pravijo, da se bodo v zdravstveni sistem uvedli standardi in normativi zdravniškega dela. Standardi in normativi dela zdravnikov se bodo uvedli na način, da jih bo moral pripraviti vsak zdravstveni zavod in pri tem upoštevati standarde in normative, ki so in še bodo sprejeti za posamezne zdravniške specialnosti na ravni države. Uvedba standardov in normativov dela zdravnikov bo poleg ustrezne organizacije dela zdravnikov omogočila tudi možnost ustreznega kadrovskega načrtovanja in ciljno vodenje zaposlovanja zdravnikov.
"Ker zdravnikov ta hip ni, jih bomo v sistem postopno vključevali, da bomo pri številu zdravnikov dosegli povprečje EU. Postopno zaposlovanje novih specialistov bo mogoče, saj jih bo izobraževanje do leta 2023 končalo 1831," pravijo.
Glede na to, da imajo premalo zdravnikov za izvajanje vseh zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo naši državljani, se delodajalce zavezuje, da bodo upoštevaje normative dela zdravnikov zaposlovali zdravnike po zaključenem specialističnem izpitu. Do ustrezne kadrovske popolnitve pa bodo zaposleni zdravniki, z namenom skrajševanja čakalnih dob, opravljali svoje delo preko dogovorjenih normativov dela in tudi v dodatnem ordinacijskem času.
Z namenom skrajševanja čakalnih dob, večje kakovosti in zagotavljanja več časa za obravnavo pacientov, je dogovorjena tudi uvedba posebnega projekta fleksibilnega nagrajevanja. Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi za izvedbo posebnega projekta fleksibilnega nagrajevanja potrebovali letno največ med 36 in 40 milijonov evrov, sporočajo.
Zaradi pomanjkanja zdravnikov bo ministrstvo za zdravje tudi predlagalo spremembo ureditve, na podlagi katere bi lahko specializanti družinske medicine po dve-letnem programu specializacije opredeljevali prebivalce.
Dogovorjeno je bilo tudi, da se v aneksu h kolektivni pogodbi odpravi neustrezen sistem določanja delovnih mest zdravnikov, tako zdravnikov specializantov kot tudi zdravnikov specialistov. Sedaj veljavni sistem je namreč takšen, da je delovno mesto zdravnika specializanta in zdravnika specialista odvisno od trajanja specializacije, ki jo je opravil.
Iz opozicije opozorila o razmerah v koaliciji
Ob zapletu glede sporazuma s Fidesom so v opozicijskih poslanskih skupinah kritični predvsem glede razmer v koaliciji in vladi.
Po mnenju poslanke SDS Jelke Godec to neskladje dokazuje, da navedbe o politični stabilnosti ne držijo. Na področju zdravstva se po njenem mnenju kažejo razprtije v koaliciji že dalj časa.
"Problem je politične narave v sami vladajoči koaliciji, ki, kot kaže, ne zaupa ministrici. Ta v tem trenutku ne more narediti koraka nazaj in razveljaviti dane besede, ker bi to pomenilo dodatno krizo na strani Fidesa in koalicije," ocenjuje poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa je dejal, da ta zaplet kaže na neizdelane politike delovanja vlade.
Da je izsiljevanje Fidesa škodljivo za javno zdravstvo, pa so opozorili v ZL. Popuščanje ministrice je po njihovi oceni nerazumljivo, saj obljub, ki jih je dala, ne razume niti vladna koalicija.
Ministrstvo za finance: Dogovor v celoti vpliva na zdravstveno blagajno
Odzvali so se tudi na ministrstvu za finance. Ob dogovoru s Fidesom, ki naj bi bil težak okoli 40 milijonov evrov, so pojasnili, da se plače zdravnikov financirajo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato dogovor glede plač in stroškov dela zdravnikov v celoti vpliva na zdravstveno blagajno.
Na finančnem ministrstvu tudi opozarjajo, da je zdravstvena blagajna dolžna poslovati uravnoteženo, zato ne pričakujejo vpliva na javnofinančni primanjkljaj.
Na ministrstvu za finance so še spomnili, da potekajo vzporedno s pogajanji s Fidesom tudi drugi pogovori o zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti zdravstvenega sistema. Ena od obravnavanih točk je tobačni cent, ki mu na ministrstvu za finance sicer nasprotujejo, a so pripravljeni poiskati druge rešitve, s katerimi bi zagotovili več sredstev za povečanje obsega kakovostnih zdravstvenih storitev.
"V spremenjenem proračunu za leto 2017 in proračunu za leto 2018 smo za zdravstvo že zagotovili večji obseg sredstev, ki je namenjen investicijam v zdravstvu. Te bodo posredno prav tako pripomogle k zagotavljanju večjega obsega kakovostnih zdravstvenih storitev," so zapisali.
Sprejeli sklep o zamrznitvi stavke
Pozno ponoči je glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides sprejel sklep o zamrznitvi splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov.
Takoj po dogovoru je Kuštrin sklical glavni odbor sindikata, a sprva so se bali, da bo zaradi pozne ure nesklepčen. V tem primeru bi se stavka danes zaostrila, a to so zdravniki sindikalisti preprečili.
Po besedah Kuštrina so z vlado dosegli dogovor, da bodo priznani standardi in normativi, ki so jih zahtevali zdravniki. Prav tako bodo za svoje delo ustrezno nagrajeni. Vlada je, kot je dejal Kuštrin, spoznala, da je zakon slab in da potrebuje izboljšave. Najpomembnejše pa je, da so stekla pogajanja o spremembah kolektivne pogodbe, ki bodo prinesle predvsem pozitivne spremembe za mlade zdravnike.
Fides: Sprejeti normativi in standardi pomenijo več časa za bolnika
Kot sporočajo iz Fidesa, so članice in člani glavnega stavkovnega odbora izrazili zadovoljstvo s sprejetimi normativi in standardi, ki pomenijo več časa, ki ga bo imel zdravnik za bolnika. Podpisniki sporazuma se namreč strinjajo, da se potrdi standarde in normative iz Modre knjige standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, s ciljem kadrovskega načrtovanja in doseganja povprečja števila zdravnikov v državah EU.
Glavni stavkovni odbor je tudi zadovoljen, da so se podpisniki sporazuma dogovorili, da se nemudoma nadaljujejo pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi zdravnikov in zobozdravnikov z zahtevo, da se prednostno uredi položaj specializantov in mladih specialistov. Njihov status namreč danes ni ustrezno urejen in naravnost sili mlade zdravnike k odhodu v tujino.
Ministrica: To je dobro za bolnike
Ministrica Kolar Celarc je po pogajanjih izrazila veselje, da so se "kljub napornim in težkim pogajanjem danes skupaj dogovorili, da bo stavka zamrznjena za dva meseca". Po njenih navedbah gredo dogovorjene spremembe predvsem v smer skrajševanja čakalnih dob, nanašajo pa se tudi na obremenjenost zdravnikov, kakovostnejšo zdravstveno obravnavo, za dodatne ambulantne ure in preglede pa bodo nagrajeni z variabilnim delom plače.
Ob tem so določili kriterije, da bo lahko družinski zdravnik dobil dodatnih 10 odstotkov plače, če bo opravil določene posege z določeno kakovostjo, če se bo posvetoval z zdravnikom na sekundarni zdravstveni ravni. Dodaten denar bo za zdravnike na sekundarni ravni, če bodo med posameznimi obdobji skrajševali čakalne dobe. "To je dobro za bolnike, da bodo imeli za njih zdravniki več časa in bodo tudi prej na vrsti za obravnavo," je poudarila.
Vsi kriteriji sicer še niso določeni, zato bodo ustanovili delovne skupine, ki bodo pripravile dodatne kriterije. Ministrica je ta del dogovora označila kot pomemben korak v pravo smer sistemskih sprememb v zdravstvu.
KOMENTARJI (757)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.