Je Slovenija šesta domina? (Foto: Thinkstock)

Kljub zagotovilom finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da Slovenija ne bo šesta država evroobmočja, ki bo potrebovala mednarodno finančno pomoč, po poročanju britanskega časnika Financial Times vlagatelji ne delijo njegovega optimizma. Še posebej jih je prestrašila najava premierja Janeza Janše, da bi se lahko država soočila z grškim scenarijem, če opozicija v parlamentu ne bo podprla sprememb za stabilizacijo javnih financ. Janša namreč ni prvi evropski voditelj, ki je s prenapihnjeno retoriko, s katero je želel pridobiti podporo opozicije, prestrašil trge, piše FT, ki je nedavno že pisal o tem, da bo Slovenija morda naslednja, ki bo potrebovala finančno pomoč.

In če nekoliko pretiravamo, ima 'samoizpolnjujoča prerokba' že prve učinke. Pritisk na slovenske 10-letne državne obveznice se je na sekundarnem trgu danes močno okrepil. Zahtevana donosnost se je med današnjim trgovanjem na sekundarnem trgu zvišala za 0,49 odstotne točke in na elektronski borzi MTS znašala že 7,23 odstotka. S tem je bila na najvišjih ravneh od konca minulega leta, ko je prav tako presegla mejo, nad katero naj zadolževanje na primernem trgu ne bi bilo več vzdržno.

Donos do dospetja se je nato znižal in je trenutno pri 6,93 odstotka. Takšna velika nihanja so posledica tudi precej trgovanja s slovenskimi dolžniškimi papirji.

Zahtevana donosnost na slovenske obveznice je tako znova pod višino donosa do dospetja na španske obveznice, ki je trenutno pri 7,06 odstotka, kar je 0,11 odstotne točke nad izhodiščem.

Evroskupina bo sicer danes poskušala čim bolj doreči programa pomoči za Španijo in Ciper ter spremembe programa pomoči za Grčijo.

Vlagatelje najbolj skrbijo slovenske banke

Skrbi vlagateljev se osredotočajo predvsem na bančni sistem. Banke močno potrebujejo dokapitalizacijo, da bi nadomestile naraščajoča slaba posojila, potem ko je podobno kot v Španiji in na Irskem počil balon, ki so ga napihovala posojila. Analitiki se bojijo, da bi lahko imela Slovenija težave pri dokapitalizaciji bank, če ne najde tujih vlagateljev. Zahtevana donosnost za 10-letne državne obveznice je presegla šest odstotkov in se bliža nevarnim ravnem.

Slovenski analitiki so za časnik dejali, da so glavne težave slaba posojila, da slovenske banke, z manjšo izjemo NLB, od začetka krize niso bile deležne znatne kapitalske injekcije ter da ni nikogar, ki bi bil pripravljen banke dokapitalizirati. Poleg tega so menili, da bodo banke morale odpisati še več posojil in da bi se lahko zgodilo, da bodo banke potrebovale tri milijarde evrov.

Časnik še navaja, da je slovensko gospodarstvo z 48-odstotnim javnim dolgom in 6,4-odstotnim proračunskim primanjkljajem v lanskem letu daleč od grškega območja, da pa je za letos napovedano krčenje gospodarstva in da se je dolg več kot podvojil, odkar je Slovenija prevzela evro.

Šušteršič: Ne potekajo nobeni pogovori o prošnji Slovenije za pomoč. (Foto: Reuters)

Šušteršič: Ni razloga za paniko

Finančni minister Janez Šušteršič je prejšnji teden komisarju za denarne in gospodarske zadeve Olliju Rehnu v telefonskem pogovoru zagotovil, da Slovenija ne načrtuje prošnje za finančno pomoč. Enako je danes poudaril ob prihodu na zasedanje evroskupine. "Ni razloga za nobeno paniko glede Slovenije," je zatrdil.

Komisar Rehn je konec minulega tedna v telefonskem pogovoru s Šušteršičem dobil zagotovilo, da "kljub poročanju medijev in ugibanjem o nasprotnem Slovenija ne načrtuje prošnje za finančno pomoč", je povedal komisarjev tiskovni predstavnik Simon O'Connor.

V odzivu na navedbe virov pri EU, da so ugibanja glede slovenske prošnje za pomoč posledica "nerodne komunikacije", pa je minister priznal, da so bili pri komuniciranju nekoliko nespretni in preveč iskreni, kar so finančni trgi izkoristili za špekulacije.

"Očitno smo bili pri tem nekoliko nespretni. Je pa tudi res, da se zdi, da finančni trgi samo čakajo kakršen koli namig ali spodrsljaj, na katerega se lahko oprejo, ker del finančnih trgov očitno uživa v obdobju špekulacij," je še dodal Šušteršič.

Naraščanje zahtevane donosnosti na slovenske obveznice kljub zagotovilom, da država za pomoč ne bo zaprosila, pa je minister komentiral z besedami, da bo verjetno treba še kakšno zagotovilo z evroskupine. Sicer pa pričakuje, da se bodo razmere v nekaj dneh ali tednih umirile in da bodo uspeli s pojasnjevanjem, da je šlo le za nespretno komunikacijo, špekulacije ustaviti.

Slovenija izvaja program fiskalne konsolidacije, za kapitalsko ustreznost največje banke, Nove Ljubljanske banke, je storila veliko, banka je dokapitalizirana, tudi glede NKMB po ministrovih besedah ni dvoma, da jo bo mogoče dokapitalizirati.