'Država nadstandarda ne financira'

Tudi najnovejši predlog, s katerim želi trenutni minister za izobraževanje Jernej Pikalo rešiti vprašanje financiranja zasebnega šolstva, je naletel na (pričakovan) odpor opozicije. Pikalo namreč predlaga 100-odstotno financiranje obveznega dela programa, ne pa tudi razširjenega, ki v skladu s predlogom sploh ne bi bil financiran. V SDS so predlog Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) tako označili za protiustaven, trdijo, da se ustavna odločba iz leta 2014 nanaša na 100-odstotno financiranje javno veljavnih programov, kar vključuje tudi razširjeni del. Tudi v NSi podpirajo 100-odstotno financiranje javno veljavnega programa v celoti, "brez umetnega razlikovanja na obvezni in razširjeni del". Skopi in previdni z besedami so za zdaj tudi v koalicijskih strankah.

Na ministrstvu za izobraževanje pa odgovarjajo, da omenjeni predlog zakona "sledi odločitvi Ustavnega sodišča, ki je v obrazložitvi zapisalo, da se mora iz javnih sredstev financirati obvezen minimum osnovne izobrazbe". Novela pa po njihovem tudi "bolj jasno opredeljuje pogoje, pod katerimi je zasebna šola lahko financirana iz javnih sredstev". Na naše vprašanje, ali to pomeni tudi postavljanje novih pogojev, pa na ministrstvu: "Več o konkretnih rešitvah bo znanega, ko bo predlog zakona v javni razpravi."

Glede nasprotovanja opozicije in podpore med koalicijskimi strankami pa odgovarjajo: "V okviru politične razprave je treba poiskati končne rešitve, ki bodo deležne ustrezne podpore v Državnem zboru RS." 

Vprašanje financiranja zasebnega osnovnega šolstva se zastavlja že vse od decembra 2014, ko je Ustavno sodišče odločilo, da morajo biti 100-odstotno financirani javno veljavni programi tudi v zasebnih osnovnih šolah. Oziroma, da je zgolj 85-odstotno financiranje (v tolikšni meri so namreč financirane zasebne osnovne šole, z izjemo Waldorske, saj je bila ta ustanovljena že pred letom 1996) v nasprotju z ustavo.

'Razširjeni program je v šolstvu nepogrešljiv'

"Javnost je pogosto zavedena in sicer misli, da bi se s 100-odstotnim sofinanciranjem zasebnih šol financiralo elitizem, kar pa enostavno ne drži," pravijo na Inštitutu za celostno vzgojo in izobraževanje otrok Lila in poudarjajo, da država "nadstandarda ne financira": "V primeru naše šole je to najbolj evidentno pri drugem oddelčnem učitelju, ki je v celoti (z izjemo drugega učitelja v 1. razredu) nesofinanciran." 

Pod razširjeni program uvrščajo izvajanje jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in interesnih dejavnosti oziroma izbirnih vsebin, razlogov, zakaj bi moral tudi tudi razširjeni program sofinanciran pa je po njihovih besedah več. Med drugim pravijo, da je "razširjeni program v šolstvu nepogrešljiv, saj staršem omogoča izpolnitev njihovih službenih obveznosti". 

V Osnovni šoli Alojzija Šuštarja pa v okviru razširjenega programa zagotavljajo podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov: "Pogosto se v javnosti razširjeni program zmotno razume kot program, ki je specifičen za zasebne šole," pravijo in dodajajo, da nikakor ne morejo sprejeti predloga, da omenjene dejavnosti ne bi bile 100-odstotno financirane s strani države: "Jasno je, da morajo imeti te dejavnosti na voljo vsi otroci na vseh šolah (javnih in zasebnih) in to brez dodatnega plačila. Ker je naša država socialna država, je edina prava rešitev, kar je zapisano v odločbi ustavnega sodišča (100-odstotno financiranje s strani države). Ker v nasprotnem primeru to neposredno vodi v novo razslojevanje". Dodajajo, da nadstandard že zdaj s strani države ni financiran in "tako bo tudi v prihodnje".  

Povišanje mesečnih šolnin? 

Mesečna šolnina na Inštitutu Lila znaša 310 evrov mesečno, za družine z več vpisanimi otroki pa 220 evrov mesečno na otroka. V primeru sprejetja omenjenega zakona pa bodo morali šolnine še dvigniti: "Smo neprofitni zavod in presežkov ne ustvarjamo, zato bi znižanje financiranja res pomenilo dvig šolnin in posledično večjo nedostopnost programa." 

Dvig mesečne šolnine, ki sedaj znaša 60 evrov mesečno, napovedujejo tudi v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, "saj bi po izračunih namesto dosedanjih 85 odstotkov sofinanciranja celotnega programa prejeli le 65 odstotkov": "Kljub našim prizadevanjem (prispevki dobrotnikov), s katerimi že sedaj pomagamo družinam z več otroki in nizkimi dohodki, bi v prihodnje ne zmogli več pomagati v tolikšni meri. Tako bi se na šolo lahko vpisovali samo otroci iz bogatih družin." 

Gre res zgolj za ideološko vprašanje? 

"Težko si predstavljam, da bi bilo kakorkoli drugače," pravijo na Inštitutu Lila in navajajo ocene, da bi 100-odstotno sofinanciranje javno veljavnih programov za državo znašalo 300.000 evrov letno: "Pomislite samo, koliko je država vse od izdaje ustavne odločbe dalje potrošila pri usklajevanjih glede uveljavitve te odločbe. Predstavljam si, da bi lahko ta čas in sredstva namenili družbeno bolj koristnim zadevam. Poleg tega ne govorimo o denarju, ki bi izpuhtel v zrak, temveč bi z njim zaposlili učitelje, ki opravljajo družbeno koristno delo, nam bi omogočilo znižanje šolnin, staršem in otrokom pa enako obravnavo pred zakonom."

V OŠ Alojzija Šuštarja pa poudarjajo, da je pri vprašanju financiranja zasebnega šolstva treba upoštevati celotno finančno sliko: "Zasebni ustanovitelj zagotovi sredstva za postavitev in vzdrževanje celotne infrastrukture," s tem pa se državi prihrani stroške za investicijo. "Sredstva financiranja programa pa gredo za plače učiteljev, ki se izplačujejo glede na kolektivno pogodbo in zakone. Na dolgi rok je torej zasebna šola za državo bistveno cenejša, tudi če 100-odstotno financira izvajanje celotnega programa." 

Po njihovih besedah omejevanje financiranja javno veljavnega programa škodi staršem, ki morajo zaradi tega "plačevati šolnino za vsebine programa, kot se izvajajo tudi v javnih šolah": "Skozi to perspektivo lahko rečemo, da gre pri vprašanju financiranja zasebnih šol verjetno za ideološko vprašanje."