Finančni minister se pogovarja z opozicijo: 'Razmišljamo v isti smeri'

Finančni minister Dušan Mramor se je danes sestal z vodstvom NSi na temo ukrepov za nižje davke. Kot je pojasnil, si zelo želijo, da bi v letu 2016 že veljale spremembe za razbremenitev dela. Po njegovih besedah je namreč predvsem obremenitev dela visoko strokovnih in najproduktivnejših kadrov z vidika konkurenčnosti problematična, različni ukrepi pa bi to lahko naslovili.

Tako Mramor ugotavlja, da z NSi razmišljajo o težavah v isti smeri, torej ocenjujejo, da je obremenitev dela težava. Po drugi strani pa je poudaril, da je treba iskati rešitve v smeri, ki bo obenem zagotavljala potrebno javnofinančno konsolidacijo, torej zmanjševanje javnofinančnega deficita do leta 2020. Tako so si z NSi izmenjali mnenja in iščejo rešitve še naprej, je pojasnil.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je sestanek označil za konstruktivnega. Kot je poudaril, razmišljajo v podobni smeri, razlika pa je v tempu. "Minister si želi nekoliko počasnejšega tempa zaradi finančnih obveznosti in zaradi fiskalnega pravila, strinjamo pa se, da je treba razbremeniti delo in narediti Slovenijo bolj konkurenčno," je pojasnil.

Zanimivo se mu zdi, da so pri vprašanju razvojne kapice "na isti strani, je bil pa minister nekoliko skeptičen, ali mu bo to uspelo spraviti čez koalicijo". Dejansko pa gre po njegovih besedah za ukrep, s katerim bi najbolj produktivne zadržali v Sloveniji.

NSi naj bi si sicer želela vključenosti v delovno skupino ministrstva za pripravo davčne reforme. Mramor poudarja, da to ni strankarsko oblikovana skupina, sestavljajo jo tako gospodarstveniki kot davčni svetovalci in sindikati oz. vsi deležniki.

Han: Iz tega delati politično igro nima smisla

Vodja poslancev SD Matjaž Han verjame, da bo SD v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znala predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo najprej razbremenila gospodarstvo, a ne bo škodovala majhnemu človeku.

Na novinarski komentar, da se Mramor na temo davkov očitno lažje pogovarja z NSi kot s koalicijskimi partnerji, pa je Han odgovoril, da so na to v SD ponosni, ker se borijo za socialne teme. "V to je treba dati več denarja, zato verjamem, da se z nami težko pogovarja," je dejal.

Težav v tem, da se je NSi sestala z Mramorjem, ne vidi. NSi se je namreč sestala tudi s predstavniki sindikatov oz. se je o spremembah na področju davkov pogovarjala z vsemi partnerji. To je, kot pravi Han, normalno delo stranke, ki želi svoje delo promovirati. "Iz tega delati politično igro ali golaž nima smisla," je dodal.

Je pa spomnil, da mora NSi, prav tako kot SD, za sprejem predloga v DZ dobiti potrebno večino. Ko predlog trešči v vrednote neke stranke, pa se vsaka odloča po svoje, je dodal. Spomnil je, da so v SD in NSi diametralno različni v pogledu na vrednote, kar sicer po Hanovem mnenju ni nič narobe. A če "bo ideja NSi prejela večino v DZ, potem ni prostora za SD", je poudaril.

Na vprašanje, v kakšnem "zdravstvenem stanju" je koalicija, pa je vodja poslancev SD odgovoril z oceno, da so "malo prehlajeni, a v redu".

Jurša: Koalicija se občasno malo poškoduje

Tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je priznal, da se koalicija občasno "malo poškoduje ali jo zaboli kakšna noga", saj gre za živo stvar. Vendar pa tudi meni, da so poškodbo že skoraj pozdravili.

Zdi se mu povsem normalno, da se minister o ukrepih na področju davkov pogovarja z različnimi strankami, tako kot se je denimo o fiskalnem pravilu. Obenem ugotavlja, da "če Mramor zagovarja bolj liberalno politiko, je z NSi zelo blizu, saj je njihov gospodarski program dejansko liberalen".

Je pa tudi on spomnil na dogovor koalicije, da bo reformo pripravila delovna skupina, v katero je vsaka stranka koalicije predlagala določeno število članov.

Židan: Če se davki nekje znižajo, se morajo drugje zvišati

Predsednik SD Dejan Židan je izpostavil, da so si enotni glede potrebe po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje obdavčitve 13. oz. 14. plače, na primer na raven obdavčitve regresa.

Obenem pa v SD menijo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje zvišati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen z novimi davki.