Mramor prepričan, da je dogovor z Grčijo dober tudi za Slovenijo

Mednarodni denarni sklad (IMF) pod trenutnimi pogoji še ni pripravljen sodelovati v tretjem programu pomoči Grčiji, saj meni, da bi morali bolj podrobno doreči dogovor o lajšanju grškega dolga. Višji uradnik IMF je po dogovoru finančnih ministrov območja evra dejal, da so pričakovali, da bodo posojilodajalci ugodili njihovim pogojem.

Finančni ministri držav v območju evra so ponoči dosegli dogovor o sprostitvi novega obroka finančne pomoči Grčiji v višini 10,3 milijarde evrov. Med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci je bil hkrati dosežen dogovor o lajšanju grškega dolga, ki bo potekal v okviru svežnja predlaganih ukrepov. Vendar ta pogovor ni prepričal IMF, je dejal neimenovani uradnik IMF.

S ponoči sklenjenim dogovorom so evropske institucije po njihovem mnenju ugodile zahtevam IMF, ki je že izrazil pripravljenost za sodelovanje v tretjem programu pomoči Grčiji, vrednem do 86 milijard evrov, s tem pa se ne strinjajo v IMF.

"Grčija je v položaju, ko gotovo potrebuje izplačilo tranše, zato smo bili pripravljeni pomagati," je dejal predstavnik IMF, ob tem pa dodal, da potrebujejo podrobnejša zagotovila o lajšanju grškega dolga. Čeprav zaenkrat IMF ni zadovoljen z dogovorom, pa neimenovani predstavnik IMF upa, da bi dogovor o sodelovanju denarnega sklada lahko dosegli do konca leta.

Grški javni dolg znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je po prepričanju IMF nevzdržen. V primeru, da ne pride do njegovega prestrukturiranja, bi se lahko dolg leta 2060 povzpel na 250 odstotkov BDP.

Sprostitev nadaljnjega obroka je za Grčijo ključnega pomena, saj Atene za poplačilo zapadlih obveznosti do Evropske centralne banke in IMF v juliju nujno potrebujejo svežo finančno injekcijo.

Mramor: Dogovor z Grčijo dober tudi za Slovenijo

Slovenski minister Dušan Mramor je izrazil zadovoljstvo spričo doseženega dogovora z Grčijo, ki po njegovem mnenju pomeni priznanje, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami območja z evrom višjo dolžniško izpostavljenost do te države. Dogovor, ki zagotavlja solventnost Grčiji, je dober tudi za Slovenijo, je ocenil.

"Za Slovenijo pomeni dogovor z Grčijo priznanje, da ima res izjemno višjo dolžniško izpostavljenost do Grčije kot druge države v območju evra. Ta izpostavljenost je naslovljena v besedilu izjave, ki smo jo predstavili ob koncu zasedanja," je dejal Mramor, ki je sodeloval na zasedanju finančnih ministrov evroskupine, na katerem je bil ponoči dosežen dogovor z Grčijo.

Ko bodo storjeni določeni ukrepi za zmanjšanje dolžniške izpostavljenosti do Grčije, se bo to tudi upoštevalo, s čimer se bo Sloveniji ta prekomerna izpostavljenost popravila na neko normalno raven, je še pojasnil.

Dogovor je pomemben tudi glede dolgoročne solventnosti Grčije, kar je hkrati pomembno tudi za Slovenijo. "Slovenijo se obravnava kot periferno državo. V kolikor se pojavijo težave v Grčiji, se tudi v Sloveniji dvignejo obrestne mere," je opozoril Mramor.

"Se pravi, da je ta dogovor, ki sedaj zagotavlja solventnost Grčiji, dober tudi za Slovenijo," je ob tem poudaril.

Slovenija je pri vprašanju morebitne razbremenitve Grčije z dolgom opozarjala na to, da je med vsemi članicami evroskupine, ki so ji pomagale, najbolj izpostavljena v deležu bruto domačega proizvoda (BDP).

Zahteva Slovenije je vseskozi bila, da se njena izpostavljenost do Grčije približa povprečni ravni izpostavljenosti drugih držav območja evra do Grčije. Po podatkih Eurostata znaša izpostavljenost Slovenije do vseh držav v težavah, med njimi tudi Grčije, tri odstotke BDP.