FOTO: Adrii so pristrigli peruti, mi pa smo izgubili hrvaško morje

Turizem je velik posel. To potrjujejo tudi številke: samo leta 2010 smo Slovenci odšli na skoraj pet milijonov, da prav ste prebrali – skoraj 5 milijonov – turističnih potovanj, povprečno pa je vsak na dan porabil skoraj 50 evrov.

A nad potovanji oziroma počitnicami se nismo začeli navduševati šele zdaj, Slovenci imamo že od časov še pred osamosvojitvijo radi svoj dopust in potovanja, in to vsem krizam, vojnam in vulkanom navkljub.

Številni se še spominjajo počitnikovanja na hrvaškem morju, sindikalnih prikolic in lastnih vikendov tam nekje v Istri. Pa prvega odkrivanja evropskih prestolnic. Čeprav je od takrat minilo že več kot dve desetletji, se kaj dosti ni spremenilo. Med Slovenci daleč najbolj priljubljena destinacija ostaja Hrvaška, čeprav njena privlačnost v zadnjih letih nekoliko upada. Pozivi k bojkotom iz časov, ko so bili odnosi med državama na najnižji točki gor ali dol, dejstvo je, da imajo slovenska podjetja, predvsem pa slovenske družine na hrvaški obali še iz časov skupne države številne hiše, apartmaje in prikolice, ki se jim nikakor ne mislijo odpovedati.

Hrvaška je blizu, to je tudi še vedno najcenejše preživljanje dopusta, kar je pomembno še posebej v teh kriznih in negotovih časih. Poleg tega pa dopust na Hrvaškem predstavlja nostalgijo, tja je večina Slovencev hodila še v otroških letih ali mladosti. Prikolica v kampu pri Poreču, apartma na Krku ali pa stanovanje v Umagu je nekaj tako domačega kot goveja juha na nedeljsko popoldne. Le kdo bi se temu odpovedal?

Vojna je prestrašila turiste

Največjo škodo v smislu obiska slovenskih (pa tudi drugih) turistov je Hrvaški naredila vojna. Po letu 1991, ko se je začela vojna, s katero je Srbija poskušala preprečiti razpad Jugoslavije, pa vse do 1995 je poleg ostalega gospodarstva močno trpel tudi turizem. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) se je že leta 1992 pri obisku slovenskih krajev močno poznala vojna pri južnih sosedih, saj se je v primerjavi z letom poprej število domačih turistov v Sloveniji povečalo za 15 odstotkov, rast pa se je nadaljevala do leta 1995, ko je doma dopustovalo približno 850.000 Slovencev.

"Na Hrvaško so se v večjem številu vrnili šele po koncu vojne, leta 1996. Takrat je v Sloveniji tudi prvič po osamosvojitvi zabeležen padec števila domačih gostov. Že leta 1997 pa so slovenski gostje večkrat prenočevali na Hrvaškem kot v Sloveniji. Leta 2000 so gostje iz Slovenije na Hrvaškem ustvarili več kot pet milijonov nočitev oziroma polovico več kot doma," nam je še pojasnila Livija Kovač Kostantinovič iz STO.

Hrvaška pa ni bila edina, ki je občutila posledice vojne na turizmu. V Sloveniji se je v letu osamosvojitve število turistov zmanjšalo za 40 odstotkov, k nam so nehali prihajati predvsem tujci, njihovega upada pa niso nadomestili niti domači turisti, ki so ob izgubi hrvaških poletnih destinacij več hodili po Sloveniji. Tuji turisti, med njimi jih je že tradicionalno največ iz Italije, Avstrije in Nemčije, so se začeli vračati po letu 1993. "Leta 1990 je s teh trgov prišla dobra tretjina tujih turistov, leta 2000 pa je njihov tržni delež znašal že 57 odstotkov," pravijo na STO.

Zanimiv je tudi podatek, da je leta 2000 v Sloveniji prvič po letu 1991 prespalo več tujih turistov kot domačih gostov. Od takrat pa se je število tujcev, ki počitnikujejo pri nas, podvojilo, medtem ko se število slovenskih turistov ni spremenilo. Slovenci doma sicer obiskujejo tako obmorske kot zdraviliške in gorske kraje, kot kažejo statistični podatki za leto 2010, pa so najbolj priljubljene destinacije večdnevnih izletov oziroma počitnic med drugim Portorož, Izola, Kranjska Gora, Bovec, Podčetrtek in Čatež ob Savi.

20 let hrepenenja po Beogradu

Osamosvojitev je močno prizadela tudi našega edinega letalskega prevoznika Adrio Airways. Adria je bila pred letom 1991 čarterska letalska družba, takrat so bili njihovi glavni potniki turisti tujih turističnih agencij, predvsem iz Nemčije, Velike Britanije, Švedske, Nizozemske in Francije, ki so Adrio najemale za čarterske prevoze iz Evrope na Jadran, natančneje v priljubljena obalna letovišča Dubrovnik, Split, Pulj in Tivat. Le majhen delež so predstavljali potniki na linijskih letih in pa Slovenci, ki so že takrat največ potovali v Grčijo ali Španijo.

Z osamosvojitvijo Slovenije pa so za Adrio prišli težki časi. Letalska družba je izgubila ves jugoslovanski trg, kar je pomenilo izgubo 80 odstotkov trga. Za nameček pa so takrat iz političnih razlogov za tri mesece ostali prizemljeni, lete pa so spet vzpostavili na bistveno zmanjšanem trgu.

Kot se spominja danes upokojeni pilot Marjan Bizjan, je imela vse birokratske niti v rokah Jugoslavija, saj v Sloveniji takrat ni bilo nobene letalske oblasti. In ta oblast je Adrii odvzela registracijo letal, hkrati pa jih ni hotela izpisati iz registra, zaradi česar jih niso mogli na novo registrirati in do januarja 1992 so bili prizemljeni. "No, ko so se začeli problemi po razglasitvi samostojnosti, smo mi gledali predvsem, kako rešiti letala, kako jih spraviti nekam, kjer bodo na varnem in kjer bodo lahko opravljala še določen del poslov," je še povedal Bizjan. Umik letal na varno je bila edina pametna poteza, letala, ki so ostala v hangarjih na Brniku, so bila namreč poškodovana – nekatera le obstreljena, druga prerešetana.

Večina letal pa je bila v času slovenske osamosvojitvene vojne v tujini. "Meni je še uspelo odpeljati predvidene turiste v Anglijo, nato sem še isti dan letel na Kanarske otoke, ker so imeli neko pomanjkanje letov. Pozneje pa nam je nemški agent priskrbel lete za nemške agencije, ampak seveda ne v Jugoslavijo. Takrat smo leteli v Grčijo in Španijo," še pravi nekdanji Adrijin pilot. Vendar je bil takrat tudi let proti Grčiji problem. Namesto prek Jugoslavije so morali delati ovinek iz Nemčije čez Avstrijo proti Madžarski ter naprej nad Romunijo in Bolgarijo.

Da bi Adria Airways preživela, se je morala preusmeriti predvsem na linijsko letenje, ki ga prej zaradi nasprotovanja JAT skoraj ni bilo. Danes njena letala letijo v več kot 25 evropskih mest, na teden pa opravijo več kot 250 rednih poletov, med drugim v Amsterdam, Bruselj, Pariz, München, Istanbul, Kijev, Prištino, Sarajevo, Skopje, Podgorico in od lani spet tudi v Beograd. Prav linija med Ljubljano in Beogradom je bila sploh prva redna proga in zato so si po osamosvojitvi v družbi na vse pretege prizadevali, da bi to povezavo spet vzpostavili.

"Povezavo smo vzpostavili v veliko zadovoljstvo, mislim, da tako Slovencev kot Srbov, saj nas druži vzajemna simpatija," pravi predstavnica Adrie Airways Adrijana Šelj in dodaja, da so bili zelo veseli, ko so se po 20 letih lahko vrnili, saj je bila to dolga leta le želja.

Vedno bolj pomembna 'zakaj' in 'kako'

V 20 letih od osamosvojitve Slovenije so se precej spremenile potrebe gostov in njihova struktura. Tako tujcev, ki prihajajo k nam, kot tudi Slovencev, ki bodisi dopustujejo v domovini bodisi nekje v tujini. Kot pojasnjujejo v Slovenski turistični organizaciji, turisti iščejo vse bolj kakovostne turistične produkte z visoko stopnjo dodane vrednosti.

"Vse večji pomen v turistični ponudbi pridobiva tudi pristna, kreativna in inovativna turistična ponudba, v zadnjih letih pa tudi trajnostna (zelena) turistična ponudba. Turistična ponudba, ki vse bolj upošteva individualne želje in pričakovanja turista je vse bolj izpodrivala t. i. masovni turizem," pojasni Kovač Kostantinovičeva in doda, da je ljudem vedno bolj pomembna avtentičnost, prava izkušnja.

Odkrivanje novih destinacij

Poleg razpada Jugoslavije leta 1991 so v tistem času na bolj miroljuben način začele nastajati tudi druge nove države nekdanjega vzhodnega bloka. S tem so nastajale tudi nove turistične destinacije, zaradi razmer na Hrvaškem pa smo Slovenci začeli obiskovati nove kraje. Takrat smo na primer začeli spoznavati Grčijo in Turčijo kot zanimivi poletni destinaciji, pozneje pa so se tema dvema državama pridružile še nekatere, danes povsem običajne destinacije – Tunizija, Egipt, Bolgarija ...

Seveda pa so se Slovenci po koncu vojne začeli vračati tudi v države nekdanje Jugoslavije, predvsem v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Leta 2009 je sicer po podatkih statističnega urada kar 41 odstotkov vseh Slovencev, ki so potovali, odšlo na Hrvaško, 28 odstotkov jih je dopustovalo doma, majhen delež pa jih je odšel še v Italijo, Bosno in Hercegovino, Grčijo, Srbijo, Avstrijo in Španijo.

V spodnji galeriji si poglejte nekaj turističnih destinacij, kamor Slovenci najraje potujemo:

Tudi podatki slovenskih turističnih agencij za leto 2009 so pokazali, da je bila najpogostejša destinacija njihovih potnikov Hrvaška, sledile pa so Grčija, Italija, Avstrija, Tunizija, Turčija, Črna gora, Egipt in Francija. Tudi letos poleti ne bo nič drugače, če sodimo po aranžmajih, ki so jih pri turistični agenciji Palma rezervirali njihovi potniki. "Definitivno so letos počitniški hiti vse grške destinacije, Turčija, Egipt in pa tudi Bolgarija. Zelo priljubljeno še vedno ostaja preživljanje dopusta na hrvaški obali," nam je povedala Nika Vrhovnik s te turistične agencije.

Kako priljubljena je Hrvaška, pa dokazujejo tudi odgovori na anketno vprašanje na naši spletni strani, kjer je 39 odstotkov od nekaj več kot 12.000 obiskovalcev odgovorilo, da gredo letos na poletni dopust na Hrvaško. Sledijo pa slovenska obala, Grčija in slovenske gore. No, 22 odstotkov jih ne bo šlo nikamor, sedem odstotkov pa jih še ne ve, kaj bodo počeli to poletje.

Agencije, s katerimi že tako potuje le manjši delež Slovencev, so se sicer v današnjem času znašle pred novo 'grožnjo'. To je razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije, ki jo potrošniki vedno pogosteje uporabljajo. "Za ta segment popotnikov je značilno, da so zelo izkušeni in izobraženi, ki zelo dobro poznajo ponudbo konkurence. Vse manj so usmerjeni v zgolj obiskovanje destinacij, ampak si želijo doživetij," pravijo na turistični organizaciji. Tako se morajo tudi turistične agencije prilagajati novim trendom v turizmu.

Včasih je bilo manj konkurence in posledično slabša ponudba

Ob osamosvojitvi leta 1991 agencije niso imele teh problemov, predvsem pa jih je bilo toliko manj in je bila zato konkurenca manjša.

"V splošnem je bilo takrat na našem turističnem tržišču nadvse malo konkurence in potencialni potniki pravzaprav niso imeli prav veliko izbire. Ob takšnem vzdušju na tržišču je bilo seveda tudi težko pričakovati preskok v kakovosti ponujenih programov, kakršnega smo doživeli nekaj let zatem, ko so si v zgodnjih 90. letih začele konkurirati prve resnejše privatne turistične agencije," se spominja Borut Uršič, ki v turizmu dela že 22 let, je pa tudi direktor turistične agencije Ars longa, ki letos praznuje 20 let obstoja. 

Sam se je za ustanovitev agencije prav ob osamosvojitvi odločil, ker so se takrat sprostile zadnje ovire za ustanovitev tovrstnega lastnega podjetja, poleg tega pa si je že dlje časa želel potovalno agencijo, ki bi se na tržišču posvečala kulturnemu turizmu in bi pokrila segment intelektualno zahtevnejše ter bolj izkušene publike.