Danes zjutraj je voznike, ki so vozili po ljubljanski severni obvoznici, presenetil balonar, ki je pristal sredi rondoja Tomačevo. Neobičajen prizor je v objektiv fotoaparata ujel eden od naših bralcev. Spraševal se je, ali je šlo morda za zasilni pristanek, ali le dokazovanje sposobnosti pilota.
Balonar: to ni običajna praksa, veter se je nenadoma obrnil
Na PU Ljubljana informacij o kakšnih težavah balonarja niso prejeli, pravijo. Prav tako o morebitnih težavah balona ni poročala Uprava RS za zaščito in reševanje. Se je pa zato nekoliko kasneje novinarjem 24UR oglasil pilot balona Sandi Perdan. Kot je pojasnil, je želel pristati na travnati površini v bližini ljubljanskih Žal, nakar ga je presenetila sprememba smeri vetra. V tistem trenutku se mu je zazdelo, da bo kljub vsemu najbolj varen pristanek na trati sredi rondoja Tomačevo. Dodaja, da to nikakor ni vsakdanja praksa, saj običajno nikoli ne pristaja na takšnih območjih.
"To je bil športni polet, ki sem ga tudi najavil. Začel sem v Tivoliju in letel proti Žalam. Petdeset minut sem bil v zraku, naredil najavo. Ko sem bil v fazi pristajanja, sem se odjavil. Na višini 30 ali 40 metrov, se je veter obrnil za 90 stopinj. Ker smer ni bila prava, sem v tistih danih okoliščinah izbral ta rondo, na katerem je dovolj velik travnik. Pristal sem na sredi. To je bila zame v tistem danem trenutku najbolj varna opcija," pravi balonar. Dodaja, da pred njim ni bilo ovir, prav tako tam ni naselja. Po varnem pristanku je počakal na kopensko ekipo, nakar so balon pospravili.
Na agenciji niso zadovoljni z reakcijo pilota
Na Javni agenciji za civilno letalstvo RS zaenkrat ocenjujejo, da je bil sicer let pravilno načrtovan, da je pilot nesrečno izbral pristajalno mesto. Rondo se namreč tretira za nevarno oviro, enako kot železniški tiri ali naselje. "Izbira pristajalnega mesta je nesprejemljiva. Pilot je v danem trenutku ocenil, da je to pristajalno mesto najbolj ugodno, a verjetno ob tem ni vedel, da je to označeno kot nevarna ovira. Bodisi ni bil poučen o tem, ali ni bil sposoben tega oceniti," je pojasnil Stanislav Krivec, letalski nadzornik pri agenciji. Meni, da so na tistem območju bolj primerna mesta za pristanek, pilot pa naj bi imel dovolj goriva, da bi polet nadaljeval, je še dodal.
Sicer vse podrobnosti še niso znane, zato so v teku nadaljnji postopki, pravijo.
Kaj pravi pravilnik?
Pravilnik, ki govori o vzletnih mestih in pristajalnih območjih za balone in zračne ladje, v 4. členu pravi, da mora vodja balona polet načrtovati tako, da doseže pristajalno območje, na katerem je zagotovljeno vsaj eno pristajalno mesto in možni dve alternativni pristajalni mesti. To ne sme biti gosto naseljeno območje, območje z večjimi vodnimi površinami in območje z visoko vegetacijo brez možnosti izbire pristajalnega mesta. Če v letalskem priročniku balona ali zračne ladje ni določeno drugače, mora biti pristajalno mesto na pristajalnem območju od nevarnih ovir v smeri vetra oddaljeno vsaj 100 metrov, poleg tega pa lahko pristane zgolj na zemljišču, katerega lastnik ne nasprotuje vzletanju ali pristajanju z baloni ali zračnimi ladjami.
CAA: Nadzor nad balonarji in njihovimi poleti poteka na dva načina
Pri agenciji sicer nadzor nad balonarji in njihovimi poleti poteka na dva načina. Ena oblika je stalni nadzor (nad ponudniki komercialnih poletov),kar pomeni, da se najmanj enkrat letno opravi obsežen nadzor nad sistemom stalnega izpolnjevanja pogojev kot so: kadri, sistem varnosti/kakovosti, zrakoplovi in nadzor nad izvajanjem dejanskega leta. Druga oblika pa je inšpekcijski nadzor, kar pomeni, da Agencija izvaja inšpekcijski nadzor po uradni dolžnosti glede na načrt inšpekcijskih nadzorov ali ad-hoc nadzori. To praktično pomeni, da se inšpektor Agencije preverja skladnost s predpisi na terenu.
KOMENTARJI (271)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.