Najmočnejši, najglasnejši in na koncu najsrečnejši – slovenski navijači so pustili srce na tribunah v Carigradu. Naš tim je tam spodbujalo okoli sedem tisoč Slovencev, ki so prispeli z 11 letali ter številnimi avtobusi, kombiji in avtomobili. Že ves dan je bilo v navijaškem središču čutiti zmagovalno energijo. Vzklikanje "Kdor ne skače ni Sloven'c" je odmevalo po lokalih, ki so bili polni nasmejanih Slovenk in Slovencev, plesali so polko in se zabavali.
Fantomsko navijanje tudi v prestolnici
O fantomskem navijanju v dvorani ni potrebno izgubljati besed. Val neizmernega vzdušja pa se je prek malih ekranov in velikih platen iz carigrajskega stadiona prelil tudi v Slovenijo. Največ ljudi doma se je zbralo na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so zadrževali dih vse do zadnje sekunde. Zbralo se je nekaj tisoč navijačev, do vratu opremljenih z navijaškimi rekviziti.
Od prve do zadnje minute je približno pettisočglava množica dihala s slovenskimi reprezentanti ter z bučnim navijanjem in vihanjem slovenskih zastav pospremila vsak koš ali dosojeno osebno napako oziroma prekršek v slovensko korist. Seveda pa so enako bučno z glasovi neodobravanja pospremili tudi sodniške odločitve v škodo slovenske zasedbe.
Bolj se je tekma bližala koncu, večjo evforijo je bilo čutiti in večje navdušenje. Tik pred koncem je sicer kazalo, da bodo Ljubljančani ostali brez neposrednega prenosa, saj se je prenos za trenutek prekinil, zaslon se je obarval v črno barvo, navijači so bili pobiti in na tleh, a sta se že čez nekaj sekund, ki so bile dolge kot minute, slika in zvok znova obnovila in rajanje se je lahko nadaljevalo. Stopnjevanje navijanja se je nadaljevalo, po Kongresnem trgu je odmeval navijaški refren Kdor ne skače, ni Sloven'c in Mi, Slovenci.
Vedrega in prešernega navijanja niso skalili niti dež, niti poškodba Luke Dončića, niti črne minute, ko se je Srbija vrnila ter celo povedla le štiri minute pred koncem. Odločilni zadnji trenutki zadnje četrtine, ko je že bilo prvenstvo odločeno in so bili Goran Dragić in druščina na pragu zgodovinske zmage, je Kongresni trg eksplodiral v ekstazi navijaškega navijanja, molitve in priprošnje so bile uslišane in navijači so združeni in poenoteni v veselju začeli proslavljati največji uspeh slovenskega ekipnega športa v zgodovini.
Oglasile so se petarde in zadoneli drugi rekviziti iz pirotehničnega arsenala, središče Ljubljane so napolnili vzkliki navdušenja in navijači so pospremili še zadnje podobe iz Carigrada, prve izjave kapetana Dragića, ki so ga razglasili še za MVP letošnjega eurobasketa.
Po koncu prenosa se je rajanje preselilo na ljubljanske ulice in ceste, ko so navijači s hupanjem iz svojih vozil pospremili veliki uspeh.
Ognjemet in veselje na ljubljanskem Viču:
Posnetki glasnega navijanja in tudi nepopisnega rajanja sicer prihajajo z vseh koncev države. Tako so proslavili v Novem mestu:
Tako pa so proslavili v Višnji Gori:
Zmago so seveda glasno proslavljali tudi Slovenci v tujini. Tako so nam poslali nočne pozdrave z ulic Lizbone:
Na prav poseben način so svoje že pred tekmo prispevale tudi sestre Uršulinke:
Nedeljsko zgodovinsko tekmo slovenskih košarkarjev v Istanbulu so spremljali tudi mnogi Slovenci, ki živijo na različnih koncih sveta. Tudi različnim časovnim pasovom navkljub je finale evropskega košarkarskega prvenstva mnoge spodbudilo, da so se družili in skupaj navijali za naše.
Finale evropskega prvenstva v košarki v newyorških barih ni bil velik dogodek, razen za slovensko in srbsko skupnost. V športnih barih so prikazovali večinoma tekme ameriškega nogometa, košarke pa ne, saj se "velikim" evropskim državam ni uspelo prebiti do finala, je povedal dopisnik STA v New Yorku Robi Poredoš. Kot je pojasnil, je slovenska skupnost v New Yorku majhna in nima svojega lokala, kjer bi si lahko ogledali finale evropskega prvenstva v košarki. Srbi pa imajo na Manhattnu v srcu East Villagea majhno restavracijo z imenom Kafana, ki je bila med tekmo nabito polna z navijači le ene države.
Vneto so tekmo spremljali tudi Slovenci, ki živijo na Poljskem. Vesna Mardonovič, ki živi v Varšavi, je dejala, da se jih je v stanovanju enega od Slovencev zbralo 30. Med njimi je bil trener košarke in dva nekdanja košarkarja ter tudi nekaj Srbov. Med tekmo je bilo vzdušje precej živčno, je dejala Mardonovičeva. Eni so kričali, drugi so se umikali, ker niso zmogli gledati, ko so Srbi za nekaj časa prehiteli slovensko reprezentanco po številu točk. Vsi pa so glasno navijali, da so jih prišli sosedje večkrat opomnit. "Ko pa so videli, za kaj gre, so bili prizanesljivi," je pojasnila Mardonovičeva.
"Eni so se pogovarjali s televizijo, komentirali, dajali nasvete igralcem, kričali na sodnike," je napeto spremljanje košarkarske tekme v varšavski družbi opisala Mardonovičeva. "Navijanje je bilo res čustveno in spoštljivo. Na koncu, po zmagi, pa je bi občutek tak, kot da bi bili v dvorani v Istanbulu. Vsi smo mirno stali in ploskali," je dodala.
Po tekmi so se še dve uri pogovarjali, kako je neverjetno, da tako mala država pride neporažena do zlate medalje. Poleg tega pa so komentirali tudi kritične trenutke tekme, na primer, ko se je Luka Dončić poškodoval. "Ko ena zvezda izpade, zelo hitro nekdo drug, ki prej ni prišel do izraza, prevzame to mesto," je še poudarila.
Jure Kokošin, ki živi v norveškem mestu Narvik, je povedal, da je na Norveškem košarka danes žal nepopularna. "Evropsko prvenstvo smo spremljali povečini le priseljenci iz drugih evropskih držav. Tudi zmaga odmeva le med nami priseljenci, v norveških medijih novice o finalu košarke ni zaslediti. Seveda pa to ni ovira, da ne bi zmage s ponosom promoviral med kolegi in prijatelji. Okoli mene vsi vedo, kdo je najboljši v Evropi," je povedal.
Kot je pojasnil, je tekmo gledal doma v ženini družbi, ves čas pa je bil v navezi s prijatelji Srbi, ki živijo na Norveškem, in s slovenskimi prijatelji v Sloveniji. "Ob zmagi je bilo veselje neizmerno, čestitke so padale z vseh strani, predvsem od Srbov. Veselim se že spremljanja vsega dogajanja okoli proslavitve zlate medalje danes. Slovenija gre naprej," je veselo dodal Slovenec na Norveškem.
Podobno kot na Norveškem tudi v Združenih arabskih emiratih košarka danes večinoma ni novica dneva, razen za nekatere tam živeče Slovence. "Košarka tukaj ni tako popularen šport in ne-Evropejci večinoma ne vedo za to evropsko prvenstvo," pa je povedala Tina Škorjanc, ki zadnja leta živi in študira v Abu Dhabiju. Kot je dejala, imajo Slovenci v Emiratih svojo Facebook skupino Slovenci v ZAE, kjer se je zadnje dni veliko pisalo o polfinalni in finalni tekmi.
Matjaž Hrovat, Slovenec, ki na Tajskem dela kot učitelj, je povedal, da je košarka na Tajskem "po popularnosti približno v rangu ameriškega nogometa ali ragbija v Slovenji. Popularni tajski športi so muay thai (tajski boks), badminton, odbojka in pa golf s ščepcem nogometa".
"Tajska košarkarska liga je bila ustanovljena šele leta 2012. Sicer sem prepričan, da je nekaj Tajcev zagotovo spremljalo prvenstvo, ampak zaradi časovne razlike - Tajska je trenutno štiri ure pred Turčijo - ga verjetno niso ravno gledali v živo. Tudi jaz ga nisem, sem pa zjutraj preveril rezultat na spletu in bil prijetno presenečen. Prav tako sem pokazal nekaj trenutkov iz polfinalne in finalne tekme mojim prvošolčkom. Ampak sem hitro nehal, ker so postali preveč glasni," je še povedal Matjaž in dodal, da je bilo otrokom najbolj všeč Dončičevo zabijanje od rakete do rakete in Dragičeva trojka iz osmih metrov.
Za slovenske košarkarje danes pripravljajo sprejem na Kongresnem trgu. Dogajanje se bo tam začelo ob 18. uri, košarkarji pa bodo prišli okoli 20. ure.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.