FOTO in VIDEO: Priznavajo svoje napake, a obljubljajo boljšo prihodnost

11. november se bliža in kmalu se boste morali odločiti, komu boste na predsedniških volitvah namenili svoj glas. K lažji odločitvi vam lahko pomagajo soočenja VOLITVE 2012. Prvo od njih je danes potekalo na POP TV. Voditelj Edi Pucer je v studiu gostil vse tri predsedniške kandidate Danila Türka, Boruta Pahorja in Milana Zvera.

Na vprašanje, zakaj Slovenija potrebuje prav njega za predsednika, je Zver odgovoril, da smo v neki politični blokadi, ki močno zavira nadaljnji razvoj. "Ta hip bi morali strniti vrste in poiskati izhod iz krize. Temu ni tako, zato menim, da so za politično deblokado Slovenije potrebne spremembe," je dejal.

"Kandidiram, ker mi ljudje zaupajo. Ves čas mi podpora javnosti kaže visoko stopnjo zaupanja, tudi v sedanjih časih, ki so težki, to zaupanje obstaja in raste," je dejal Türk.

Pahor pa je odvrnil, da ima za seboj surovo izkušnjo – uspešno in neuspešno. "Brez zamer in grenkih izkušenj lahko danes prispevam to, kar sem ves čas zagovarjal zelo dosledno – da smo majhen narod, a če stopimo skupaj, smo veliki!" je dejal.

Revščina med otroki in mladostniki

Vsi trije kandidati so opozorili, da je treba posvetiti veliko pozornosti in pomoči otrokom in mladostnikom, ki so v šolah in doma lačni. "Pomoč v obliki malice in kosila v šoli je učinkovita pomoč družini. Otrok mora biti v šoli varen, tudi pred podhranjenostjo," pravi Türk. Zver pa je dejal, da smo vsi dolžni skrbeti za otroke. "Najprej starši, šele nato država," je razložil.

Reforme so potrebne, a kakšne?

Dotaknili so se tudi reform in reševanja iz krize. Vsi se strinjajo, da je treba komunicirati in najti prave poti iz krize, v kateri smo. Zver opozarja, da stranka SD, ki podpira Pahorja, nasprotuje nekaterim vladnim ukrepov. Reforme je treba sprejeti tukaj in takoj, pravi Zver. Pahor mu odgovarja, da zagovarja vpis zlatega pravila v ustavo. Zato pa Zvera vpraša, ali so pred letom in pol podprli predlagane reforme, ko so te bile nujno potrebne.

Türk je poudaril, da podpira pokojninsko reformo. Dodaja, da je včasih treba narediti tudi kakšen kompromis med stranmi, ki se pogajajo. Kaj pa grožnje s stavkami, če bo vlada sprejela določene ukrepe? Türk meni, da je pravica do zbiranja osnovna človekova pravica, ki velja tudi za sindikalne proteste. A ob tem opozarja, da je treba nadaljevati s pogajanji. "Sindikati in vlada morajo podvojiti napore za dosego dogovora," meni Türk. Glede reform je dejal, da jih je podpiral tako lani, ko je bil na oblasti Pahor, kot sedaj, ko je premier Janša. Ob tem pa opozarja, da je treba sklepati kompromise. "Ločiti moramo slabe rešitve od dobrih, pleve od zrnja in gojiti slednje," je pozval.

Pahor pravi, da razume tako vlado kot sindikate, saj po njegovem mnenju obe strani čutita nemoč. "Potrebno je okrepiti zaupanje med socialnimi partnerji," ob tem dodaja.

Ali bi se bili pripravljeni odpovedati pokojninskemu privilegiju, ki bi ga imeli kot nekdanji predsedniki, so vsi trije kandidati odgovorili pritrdilno. Nekdanji predsedniki namreč imajo pravico, da poleg osnovne pokojnine prejemajo še 80 odstotkov plače aktualnega predsednika.

Za kandidate stopili podporniki

Kandidatom so se po prvem sklopu vprašanj pridružili tudi njihovi podporniki – Zveru Jernej Vrtovec in Barbara Brezigar, Türku Spomenka Hribar in Rajko Kenda, Pahorju pa Igor Lukšič in Anja Kopač-Mrak.

Na vprašanje, ali je razočaran, da ga njegov podpornik Janez Janša kljub povabilu ni prišel podpret, je Zver odvrnil, da ne. Na enako vprašanje o Virantu je tudi Pahor dejal, da ni razočaran.

Pahor vse stavi na povezovalnost. A vlade ni mogel držati skupaj, češ da so ga spodnesli t. i. strici iz ozadja. Pahor o njih ne želi govoriti. Na vprašanje, ali bo njihova imena razkril Lukšič, pa je ta odgovoril: "Strici iz ozadja so vsepovsod. V politiki je zmeraj tako, da so ljudje v prvih vrstah in tisti v ozadju, ki jih vodijo drugačni interesi. Pomembno je, da izvolimo predsednika, ki bo predsednik vseh državljanov, in to je zame Borut Pahor." Na tem mestu je Spomenka Hribar dodala, da je bila ona Pahorju teta v ozadju. "Pisala sem pisma, opozorila, ki pa jih je preslišal."

Türk je še enkrat obrazložil svojo izjavo o Hudi jami kot drugorazredni temi. "Izjava je povedala samo to, da je, kar zadeva Hudo jamo, problem politična manipulacija s povojnimi poboji. To je bila zelo kratka, odrezava izjava. Kar sem dan kasneje pojasnil, se ni hotelo slišati. Poskušajmo z nekaj več zdrave pameti in dobronamernosti," je dejal.

Bi Türk znova za mandatarja predlagal Jankovića?

V Sloveniji imamo situacijo, ko predsedniku vlade sodijo zaradi suma korupcije v zadevi Patria, na drugi strani pa predsednika največje stranke, ki ga pri projektu Stožice sumijo nevestnega dela, zlorabe položaja in goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev. Voditelj je Türka vprašal, ali bi danes, ko je policija po mnenju sodišča našla dovolj dokazov za hišne preiskave, še enkrat predlagal Zorana Jankovića za mandatarja ali pa bi imel podobne zadržke, kot jih je imel pri Janezu Janši, za katerega je rekel, da je neverodostojen kandidat.

Türk je odgovoril, da ne bo za mandatarja predlagal nekoga, ki ga bremeni pravnomočna obtožnica ali obtožni predlog. Če bi bil Janković v takšni poziciji, potem ga ne bi predlagal za mandatarja. "Kriteriji so za vse jasni," je dodal.

Kaj bi storil Pahor? Opozarja, da bosta tako Janša kot Janković iskala svojo pravico, do takrat pa morata ravnati primerno. Nato pa je večkrat med oddajo poudaril, da posameznih preiskovalnih ravnanj ne bo komentiral.

Kaj bi storil Zver? Če nekdo zmaga na volitvah, velja, da predsednik njemu ponudi mandat. Upoštevati pa je treba načelo nedolžnosti, vse do pravnomočne obsodbe, dodaja.

Ob tem Türk pravi, da je treba postavljati strožje standarde za politike. "Janković je moj podpornik," pravi Türk in poudarja, da je hvaležen vsem, ki ga podpirajo – tudi Jankoviću in njegovi stranki.

Odnos do sodišč in spoštovanje pravosodja

Premier Janša je pred začetkom ene od obravnav dejal, da je "sodnica Barbara Klajnšek z napačnim pravnim poukom dobila izgovor, da je razpisala obravnavo tik pred volitvami, kar je ukrajinski model". Ali je primerno, da premier izraža tako mnenje o sodiščih? Zver pravi, da obtožni predlog temelji na zelo krhkih temeljih. Poudarja, da je Janša dobitnik izredno veliko priznanj in nagrad, tudi mednarodnih, tako da se mu ne zdi primerno, da je trenutni premier v takšni situaciji, kot je. Hribarjeva je dejala, da je Janša spoštovan v svetu, če pa ni bil procesuiran za grehe iz preteklosti. Tu je poudarila domnevno "preprodajo orožja", da pa Janša ni pristal na sodišču, naj bi bila po mnenju Hribarjeve "zaslužna Brezigarjeva". Slednja je to ogorčeno zavrnila.

Türk poudarja, da sodna veja mora ohraniti spoštovanje in avtoriteto.

O največjih napakah ...

Na vprašanje, kaj je njihova največja napaka, je Zver odgovoril, da je samo človek – ima ogromno napak in ogromno dobrih lastnosti. Türk je obžaloval, da pri grožnji z referendumom o pokojninski reformi ni na tiskovni konferenci zahteval, da se stvari vrnejo na pogajanja. Pahor pa je dejal, da zaupa ljudem, za katere se pozneje izkaže, da si tega ne zaslužijo. "A ta napaka me ne izuči. Ko nehate verjeti v ljudi, ne sodite več v politiko!"

Na vprašanje, ali je v okviru svoje predsedniške kampanje Pahor pripravljen vsaj dva meseca živeti samo s plačo ljudi, ki tovrstna dela opravljajo, je odgovoril s trdnim da. "Če sem opravljal 41 različnih nalog, potem je tudi to mogoče. Če bo to zgled, ki se bo razširil in zaradi tega ne bo več zasmehovanja, kot so zasmehovali mene v smetarski obleki, sem to pripravljen narediti še 100-krat!"

Za konec so vsi trije povedali še, kaj najbolj cenijo pri protikandidatih. Pahor pravi, da ima oba za častna in poštena človeka. Türk pravi vztrajnost, Zver pa, da sta oba konkurenčna in sposobna kandidata.