FOTO in VIDEO: 'Uporaba umetnih gnojil je kot odvisnost od droge!'

Vsi se zavedamo, da je ekološko pridelana hrana bolj zdrava od ostale, a kaj ko je po mnenju številnih kupcev preprosto predraga. Da bi izvedeli, ali očitek drži, smo se podali na eno od tako imenovanih ekotržnic v Ljubljani. "To je relativno. Če vzamemo kilogram konvencionalnega zelja in kilogram našega ekološkega zelja, je naše zelje za evro dražje. A če pogledamo vsebnosti, je znanstveno dokazano, da tisto zelje vsebuje najmanj 30 odstotkov več vode. Ekološka hrana je sigurno cenejša, glede na to, kaj vse z njo pridobiš," je očitke nemudoma zavrnil naš prvi sogovorec Primož Krišelj, ki sicer hrano prideluje na kmetiji v Hotemažah. Kot pravi, je danes hrana, ki raste v "fabrikah hrane", brez okusa, saj da pogosto ne raste v zemlji in nima pravega stika s soncem. "Hočejo nas navleči na umetna gnojila, tako kot so narkomani navlečeni na droge. Brez nje ne moreš, z njo je pa težko. In v enakem položaju so nekateri kmetje, ki so navajeni uporabljati te stvari," nam je odgovoril na vprašanje, zakaj se je odločil za ekopridelavo hrane. "Ko človek domov prinese kilogram solate, bo imel še vedno solato. Če domov prinese tisto "našpikano", pa bo spoznal, da je prinesel samo vodo," je še dodal.

Predsednik Zveze združenja ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras nam je pojasnil, da je to hrana, ki je zdrava, pri pridelavi pa ne obremenjuje okolja, zdravja živali in rastlin. "Da je ta hrana dražja, je jasno, saj ne uporablja umetnih gnojil, ki napajajo rastlino z vodo in z ničem. Tam kupujemo nič. Naša hrana je intenzivna po sestavi in je je treba veliko manj, da te nasiti. Poleg tega je veliko ročnega dela in drugih težav. Zaslužek je tako kompatibilen s trudom in veliko kupcev, ki niso premožni, je pripravljenih plačati," pravi in dodaja, da je na tržnicah mogoče videti, da ob večji količini pridelka cena pada.

Zvonko Pukšič z Biokmetije ZEL je dodal, da so želeli strankam ponuditi varna živila. "Če škropimo s kemičnimi izdelki za varstvo rastlin, obstaja na dolgi rok možnost, da zbolimo zaradi zadev, ki se nalagajo v našem telesu," pravi. Glede cene je dejal, da je razlog ta, da je pri ekološki pridelavi veliko več ročnega dela. "Glede očitka, da je živilo dražje, odgovarjamo, da so ta živila tudi več vredna. Znanstveno dokazano je, da ekološko pridelana živila vsebujejo do 50 odstotkov več koristnih snovi, rudnin, vitaminov in encimov kot konvencionalna ali integrirano pridelana zelenjava, poleg tega pa ne vsebujejo nobenih strupov, ki lahko škodujejo zdravju ljudi. Nakup ekološko pridelanih živil pomeni investicijo v lastno zdravje," pravi.

Kot so nam še pojasnili kmetje, ki so se danes udeležili srečanja Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije – Zveze Biodar v okviru projekta Bio užitek, v tujini cena ekološke hrane že pada, to pa naj bi se vzpostavilo tudi pri nas. "Več kot bo te hrane, cenejša bo. Vstopajo tudi veliki zelenjadarji z rastlinjaki, kar pomeni, da bo na trgu več ekološko pridelane hrane, ki bo na voljo v vseh letnih časih in bo morda tudi nekoliko cenejša in primerna za trgovske verige," pojasnjuje Fras.

Kje kupimo ekološko pridelano hrano?

Z zavedanjem ljudi, ki želijo živeti zdravo, se veča tudi povpraševanje, a kaj ko marsikomu ni jasno, kje lahko kupi tovrstno hrano. Fras nam je pojasnil, da so v Sloveniji v zadnjih 20 letih razvili mestne in krajevne tržnice v vseh večjih krajih po Sloveniji. "Poskušamo prodirati tudi v trgovine, kjer je še malce nelagodja, saj prevladuje uvožena zelenjava. Kupce poskušamo tudi navajati, da bi večkrat obiskovali kmetije, na katerih se zdaj odpirajo tudi trgovine, podpiramo pa tudi naročniško kmetovanje in partijsko kmetovanje," je pojasnil. Čebavs Marko s kmetije pr' Tonejčk je dejal, da sami redno prodajajo pridelke na tako imenovanih ekotržnicah v Škofji Loki in Kranju, sicer pa se lahko kupci kadar koli zglasijo pri njih na Brezju. Pukšič z Biokmetije ZEL je dejal, da se na enem mestu največ najde v specializiranih ekoloških trgovinah, v posebnih kotičkih v trgovinah večjih trgovcev in na ekoloških tržnicah. "Najbolje pa je, če se pripeljete kar na dvorišče, kmetu pogledate v oči in ocenite sami, ali mu lahko zaupate," je še dejal in dodal, da gre sicer pri njih v glavnem za naročila. "Stranke spomladi naročijo zelenjavo, izberejo vrsto in količino, mi to pripravimo, posejemo, oskrbujemo, oberemo, svežo damo v kozarce in dostavimo. Lahko pa pridejo tudi sami ponjo," je pojasnil.