Mariborska Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo se ponaša s pridnimi in delovnimi študenti, med katere spada tudi šesterica, ki je na mednarodnem študentskem tekmovanju v načrtovanju in gradnji jeklenih mostov zasedla odlično drugo mesto. Gre za študente četrtega in petega letnika gradbeništva Davida Dobrotinška, Vida Lešiča, Roka Murka, Mihaela Kodriča, Mitjo Furmana in Matica Ledineka.
Študenti, od katerih so bili boljši le turški kolegi, so na projektu delali več mesecev. Na tekmovanje so najprej morali poslati načrte celotnega projekta, na podlagi katerega je nato strokovna žirija med 32 prijavljenimi izbrala 16 ekip, ki so se uvrstile na samo tekmovanje. Med njimi je bila tudi mariborska ekipa DECOperation.
Matic Ledinek je povedal, da so morali most sestaviti na podlagi podanih kriterijev; razpona mostu ter višine in mase mostu. Prav tako so imeli podano kvaliteto konstrukcijskega jekla, ki so ga morale uporabljati vse ekipe, tako da ni prihajalo do razlik. ''Sam projekt je nastajal dva meseca, v začetku bolj počasi, potem pa vedno bolj hitro. Pred prijavo na samo tekmovanje pa smo prebedeli tudi veliko noči, da smo dokončali projekt,'' je povedal in dodal, da so sodelovali kot ekipa. Skupaj so namreč preživeli veliko časa, da so prišli do končne ideje pa je bilo potrebnih veliko ur.
Najprej je bilo idej veliko, vsak je naredil svoj koncept mostu, nato pa so izmed vseh izbrali najboljšo idejo. Te so bile najprej splošne, potem pa so želeli nekaj bolj inovativnega in tako so začeli ustvarjati dizajn v obliki turške zastave. Most ima tako obliko lune, na sredini je zvezda, rdeča in bela barva pa predstavljati turško zastavo, saj je tekmovanje potekalo v Turčiji, je obliko mostu opisal Ledinek.
Ko so imeli projekt narejen, so začeli z izdelavo mostu. Pripravili so si ves material in nekajkrat tudi povadili sestavljanje. ''Nato smo vse spakirali in se odpeljali proti Turčiji, kjer smo imeli še eno vajo,'' je povedal Ledinek in dodal, da je temu sledilo prvo ocenjevanje estetike in unikatnosti. Drugi sklop tekmovanja je bilo časovno tekmovanje v izgradnji mostu, na koncu pa je sledilo še obremenjevanje in merjenje pomikov.
''Na tekmovanju so na sredini bremenili most z maso 1000 kg, na eni četrtini (ki so jo izžrebali z metom kovanca) pa z maso 250 kg. Sam poves pri tej obremenitvi pa je znašal 6,4 mm,'' je pojasnil Ledinek.
Sodniki so na tekmovanju točkovali več sklopov, najprej estetiko in unikatnost mostu, maso mostu, čas, v katerem je most sestavljen, ter pomike. Nato so sešteli ceno za čas, to so minute pomnožene z neko ceno v dolarjih, in ceno za maso, to so kilogrami pomnoženi z neko ceno. Na koncu so ocnenjevali še ekstetiko, ki so jo nato odšteli od seštevka vseh ostalih in najcenejši most je zmagal.
Mariborska ekipa je na tekmovanju potrebovala le 19 minut za sestavo mostu, s pribitki oziroma kaznimi pa je njihov čas znašal 21 minut, kar pa je bil tudi najhitrejši čas na tekmovanju. Ledinek je pojasnil, da gre pri tekmovanju za pribitke v obliki časa med samim sestavljanjem, npr. če izgubiš vijak, ki ti pade na tla, je to pribitek ene minute, če prestopiš črte, znotraj katerih si med sestavljanjem omejen, dobiš spet pribitek nekaj minut, in taki pribitki ti višajo ceno.
Ker je eden izmed ciljev tekmovanja tudi najhitreje sestaviti most, so se študenti že prej dogovorili, kdo bo kje stal in kdo bo kaj sestavil, saj so imeli točno določen vrstni red poteka sestavljanja mostu, da so nalogo čim hitreje opravili. Pri celotnem projektu je šlo za skupinsko delo, delovali so kot ekipa in se dopolnjevali, je še poudaril Ledinek in dodal, da jim je z raznimi nasveti, kako optimizirati sam most, da bo čim lažji in bo gradnja čim hitrejša, pomagal tudi njihov mentor, profesor Stojan Kravanja, vodja katedre za metalne konstrukcije.
Most je sestavljen iz 102 elementov, uporabljenih je bilo 174 vijakov. Sam most tehta okoli 105 kilogramov, razpon mostu pa znaša okoli šest metrov. Ker ima most okrogle profile, so fantje pri sami izdelavi največ časa porabili prav za ukrivljanje profilov, ki so jih nato morali postaviti tudi v linijo, kar je bil tudi velik izziv. Veliko časa so namenili tudi podrobnostim, ki so jih sami izdelali, ''tako da smo se marsikaj naučili tudi o sami izdelavi in praktičnem delu'', je pojasnil Ledinek.
Kot še pravijo člani ekipe DECOperation, je bilo to tekmovanje zanje velik izziv, saj gre za veliko, mednarodno tekmovanje, kjer lahko preizkusiš svoje znanje tako v projektiranju kot izvedbi. Gre za pridobivanje dragocenih izkušenj in povezavo med prakso in teorijo.
Več o pripravah na tekmovanje in o samem tekmovanje pa lahko izveste 11. maja, ko bo ekipa DECOperation na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo imela potopisno predavanje.
