FOTO: Meduze v našem morju niso smrtonosne

V Severnem Jadranu je pet različnih vrst meduz, nobena pa ni smrtonosna, pojasnjuje geologinja Tjaša Kogovšek. Ker se življenjska sezona za uhatega klobučnjaka končuje, lahko na obalo naplavi več koščkov, ki pa ne povzročajo opeklin.

Fotogalerija (7)

  • Morski klobuk v Piranu - 2
  • Morski klobuk v Piranu - 3
  • Morski klobuk v Piranu - 4
  • Morski klobuk v Piranu - 5
  • Morski klobuk v Piranu - 6
  • Meduza v Kamenjaku v Istri
  • Meduza v Kamenjaku v Istri

Pred dnevi so hrvaški mediji, ki smo jih povzemali tudi mi, poročali, da v Istri in Tržaškem zalivu plava meduza, ki lahko človeka opeče do smrti. Tjaša Kogovšek, geologinja na Morski biološki postaji Piran, pravi, da je panika odveč. Res je, da se v našem morju kompasna meduza pojavlja že zadnjih 200 let – prvi zapis o prisotnosti te vrste meduze v našem morju sega v leto 1874 – vendar neke nove vrste meduze v Severnem Jadranu ni.

V našem morju namreč poleg kompasne meduze najdemo še uhatega klobučnjaka, morski klobuk, morsko cvetačo, občasno pa tudi mesečinko. Morski klobuk, ki je večinoma v globini in ga zato težko opazimo, ni nevaren, prav tako imajo za človeka skoraj nezaznaven ožig uhati klobučnjaki, nenevarna pa je tudi morska cvetača. Še največ zabeleženih pekočih ožigov so v 70. in 80. letih zabeležili pri mesečinkah, pravi Kogovškova, vendar je bilo teh meduz takrat ogromno, kljub vsemu pa smrtnih žrtev ni bilo. ''Niso smrtonosne, imajo pa toksine,'' je poudarila. Toksini so spojine, ki na telo delujejo različno. ''Tako kot pik čebele, ki je za nekoga lahko smrtonosen,'' pojasnjuje Kogovškova in poudarja, da meduze v Severnem Jadranu niso smrtonosne.

Meduza v Kamenjaku v Istri

V Istri je bralec opazil uhatega klobučnjaka in kompasno meduzo. (Foto: Anže Hvale)

Kaj vemo o meduzah?

Meduze so planktonski organizmi. Čeprav lahko plavajo v globini, pa niso dobri plavalci in lahko plavajo le na majhne razdalje, zato se raje prepustijo toku, ki jih nosi okrog. Njihova življenjska doba je do enega leta, tudi manj. Ko se njihov življenjski ciklus končuje, začnejo odmirati in postanejo šibke, zato jih več vidimo naplavljenih ob obalah in mandračih.

Če pa vas meduza vseeno ožge, si na Vizita.si preberite, kaj lajša opeklino.

V našem morju se pojavljajo v različnem obdobju. Uhati klobučnjak se prvič pojavi januarja in februarja ter do konca junija. Prav zdaj jih je veliko in ga zato tudi bolj opažamo. Kogovškova pojasnjuje, da se zdaj njihov življenjski ciklus počasi končuje, zato bo na morju plavalo oziroma bo ob obalah naplavljenih več belih koščkov, ki pa v veliki večini ne povzročajo opeklin, morda le kakšno srbečico. ''Vendar so ti že večinoma razpadli in vprašanje je, koliko imajo sploh še teh celic, ki se izstrelijo in poškodujejo kožo,'' je povedala Kogovškova.

Morski klobuk, katerega premer klobuka lahko znaša tudi 60 cm, tehta pa lahko do 15 kg, se v našem morju pojavlja predvsem v zadnjih mesecih, od konca septembra do decembra. Morska cvetača tvori velike agregacije ob koncu kopalne sezone, kompasna meduza pa se pojavlja zdaj, malo pozneje kot uhati klobučnjak, vendar ne tvori velikih agregacij. ''Mesečinka pa je različna od ostalih,'' pojasnjuje Kogovškova.

Morski klobuk v Piranu - 4

Morskega klobuka je v Piranu opazil bralec. (Foto: Rok Mihelak)

Razmnoževanje meduz

Meduze se razmnožujejo spolno in nespolno. Primer: Imamo dve meduzi, pri katerih pride do zunanje oploditve. Razvije se ličinka, ki potone na dno, se pritrdi in zraste polip. Ta je velik približno 3 mm, če ga na hitro pogledamo, pa izgleda kot zelo majhna morska vetrnica. Iz polipa lahko zraste več polipov, saj se brsti, predvsem pri delu, kjer je pritrjen na dno, pa lahko zraste še eden polip. Ta se deli na majhne diske in iz teh diskov zraste majhna meduzica. Iz enega polipa lahko nastane pet, deset majhnih meduzic, odvisno od vrste meduze.

''Na eni ostrigi jih je po 700 in če se ti diski naenkrat odlepijo od polipa, imamo kar naenkrat ogromno količino velikih meduz,'' pojasnjuje Kogovškova. Ta način razmnoževanja meduzam omogoča, da so bolj vezane na eno lokacijo, ker imajo to polipno fazo. ''Mesečinka pa te polipne faze nima oziroma je še niso našli. Iz ličinke se namreč direktno razvije meduza in zato k nam prihaja z vnosom vode iz Mediterana po Jadranu,'' je še razložila.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 32
 
henrikosmi 28.05.2011 20:31:23
okoli 1984. sem doživel dotik z mesečinko .
zelo zapeče, neprimerno bolj kot dotik koprive.
ampak problem pride kasneje v obliki zelo močne srbečice. lekarniško mazilo ni dosti pomagalo, temveč zelo čvrsta volja, da si nisem razpraskal vbodnega mesta (sanje o otroških grabljicah).
srečanja ne bi rad ponovil.
Več komentarjev