FOTO: Stanje po poplavah se počasi umirja, skupna škoda še ni znana

Na območjih Tolminskega, Poljanske doline in jugovzhodne Ljubljane, ki jih je v sredo neurje prizadelo najhuje, nadaljujejo z odstranjevanjem posledic. Zaradi neurja je bilo po do sedaj znanih podatkih poplavljenih več kot tisoč objektov, zaprtih je bilo več lokalnih cest.

Neurje, ki je besnelo v noči s torka na sredo, je največje težave povzročilo v naseljih ob vodotokih Sore, Gradaščice, Malega grabna in manjših hudournikih v občinah Žiri, Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Medvode, Domžale in Ljubljana. Te reke so v sredo v zgodnjih jutranjih ali dopoldanskih urah prestopile bregove, čez dan pa so se večinoma vrnile v svoje struge.

Na vzhodu, severovzhodu in jugu mogoče nove poplave

Agencija za okolje pa je danes zvečer opozorila, da se reka Mestinjščica razliva na izpostavljenih mestih ob strugi, naraščajo pa tudi manjše reke v vzhodni, severovzhodni in južni Sloveniji, ponoči pa lahko presežejo opozorilne vrednosti in poplavijo v manjšem obsegu. Narastejo lahko tudi ostali manjši vodotoki.

Sicer pa bo ponoči naraščala tudi Krka, ki bo predvidoma v petek zjutraj presegla opozorilni pretok na vodomerni postaji Podbočje in se bo razlila na območju vsakoletnih poplav. Na teh območjih se bodo hidrološke razmere začele umirjati predvidoma v petek popoldne.

V Ljubljani poplavljenih 900 objektov

Voda je zalila okoli 900 objektov, v intervenciji je sodelovalo okoli 580 gasilcev, redarjev, delavcev javnih podjetij. Do 10. ure danes je bilo opravljenih 652 intervencij, pomagali so tudi pri evakuaciji 100 otrok iz poplavljenih vrtcev, osmih nepokretnih oseb ter večjega števila ljudi iz poplavljenih garaž, objektov in ostalih poplavljenih površin. Dvem osebam so zagotovili začasno namestitev, je naštel ljubljanski župan Zoran Janković.

V prvih urah akcije so reševalne ekipe črpale vodo predvsem na območju Podutika, po 7. uri pa se je akcija razširila, saj so bregove prestopile Glinščica, Gameljščica, Gradaščica, Mestna Gradaščica in Mali graben. Poplavljeno je bilo Kozarje, del Gameljn, Kosovo polje, industrijska cona Dolgi most, Vrhovci, Vič er območje ob Tbilisijski cesti. Ekipe tudi danes nadaljujejo s črpanjem vode iz večjih objektov v industrijski coni Dolgi most in ob Tržaški cesti.

Gasilci s pomočjo 60 vojakov danes občanom tudi pomagajo pri prenosu kosovnega materiala iz poplavljenih objektov in pri čiščenju. Snaga bo namreč danes popoldne začela z odvozom kosovnih odpadkov. Prebivalce ob tem prosijo, naj preverijo okvirni urnik odvozov na spletni strani www.snaga.si ter na telefonski številki 01 477 9600. Kosovne odpadke sicer lahko prebivalci odložijo na mestih, ki jih sicer uporabljajo za odvoz kosovnega materiala, torej poleg dovoznih poti.

Ceste, ki so bile v sredo zaradi poplav neprevozne, so danes že odprte, izjema je del Fajfarjeve ulica na Viču. Zato tudi ni mogoč dostop do prostorov ljubljanskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, zato tam prejemnike materialne pomoči obveščajo, da jo bodo lahko prejeli prihodnji teden. Med poplavo njihovih prostorov ni zalilo, tako da voda ni dosegla skladišča humanitarnega centra in so zaloge humanitarne pomoči ostale na suhem.

Razmere na Tolminskem se umirjajo

Tudi na severnem Primorskem nadaljujejo s čiščenjem in urejanjem stanovanjskih in drugih objektov ter cest, ki jih je neurje najbolj prizadelo. Delavcem cestnega podjetja Nova Gorica je pozno sinoči uspelo prebiti še zadnjo oviro na glavni cesti po Baški grapi, in sicer v predoru Kupovo pred Hudajužno.

Prevoznih, ne pa še očiščenih je glavnina občinskih cestnih povezav, še vedno pa je zaradi poškodovanega terena zaprta železniška proga Most na Soči-Podbrdo, je povedal poveljnik Civilne zaščite Tolmin Jože Dakskobler.

Na terenu so vse razpoložljive ekipe gasilcev, cestnih služb ter komunalnega in elektro podjetja, tako da se stanje počasi normalizira, je dejal Dakskobler. Zaradi ujme življenja občanov niso ogrožena, ena od občank se je zaradi nevarnosti pravočasno umaknila in se začasno preselila k sorodnikom. Ocen škode še nimajo.

Tudi tolminski župan Uroš Brežan je dejal, da ocen še nimajo, da pa pričakujejo "signal" s strani uprave za zaščito in reševanje, da sproži začetek ocenjevanja škode. Pripravljene imajo ekipe, ki so usposobljene za oceno škode. Po današnjem ogledu posledic ujme, predvsem v Baški Grapi, kjer so te najhujše, pa Brežan predvideva, da bo škoda na javni občinski infrastrukturi "vsaj šestmestna".

Poleg javne infrastrukture je velika škoda tudi na malih hidroelektrarnah ter na stanovanjskih hišah, saj so nekatere utrpele zelo veliko škodo, je dodal Brežan. Tako danes poleg ostalih služb tudi prebivalci, ki jim je voda poplavila hiše in kmetije ali pa so jih prizadeli plazovi, nadaljujejo s čiščenjem in odpravljanjem posledic ujme.

Podobno velja tudi za cerkljansko-idrijsko področje, kjer bodo tudi nadaljevali z urejanjem predvsem cestne infrastrukture in ogledi plazišč. Kot je povedal poveljnik CZ občine Idrija Ivan Jereb, bodo pozorno spremljali predvsem reševanje in urejanje dveh najhuje prizadetih stanovanjskih objektov. In če bo le dovolj varno se bodo stanovalci vrnili, je zaključil.

V Poljanah brez vode

Neurje je prvih grobih podatkih na območju Poljanske doline povzročil za več kot 30 milijonov evrov škode. Na občinski infrastrukturi in na objektih v občinah Žiri, Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka škoda znaša od 13 do 18 milijonov evrov, za okoli 17 milijonov evrov škode pa naj bi bilo na vodotokih. 

Kot je na današnji novinarski konferenci v Škofji Loki, kjer so se zbrali župani vseh prizadetih občin na Gorenjskem, povedal škofjeloški župan Miha Ješe, je sredino nočno neurje podobno kot že avgusta znova uničilo velik del cest v dolini Hrastnice. Poleg tega je neprevozen most na Visoko, problematičen pa je tudi potok v Logu.

Sanacija se danes na teh območjih nadaljuje, gasilcem pa so na pomoč prišli tudi vojaki. V Škofji Loki ocenjujejo, da je na infrastrukturi in objektih za okoli pet milijonov evrov škode.

Hudo je prizadet tudi ves južni del občine Gorenja vas - Poljane. Največ škode je v dolini Hotovlja, kjer je do nekaterih vasi še vedno vzpostavljena le interventna pot. Tam so poškodovani cestna infrastruktura, kanalizacija in tudi javni vodovod. Poškodovan je bil celo vodovod, ki ga je občina letos zgradila s pomočjo evropskih sredstev.

V Hotovlji zato nimajo vode, težave pa so tudi v Poljanah, kjer zaradi nizkega pritiska nimajo vode višje ležeči objekti. Brez vode je tudi tamkajšnja osnovna šola, ki pa naj bi bila v petek kljub temu odprta.

Hudo tudi v Žireh

Vodooskrba je motena tudi v občinah Žiri, kjer je zaradi poškodb na visokotlačnih ceveh potrebno prekuhavanje vode, in Škofja Loka, kjer dva objekta v vasi Log še nimata vode, ostalim pa so jo tekom sredinega dne že zagotovili.

V Občini Žiri, kjer škodo ocenjujejo na med tri in pet milijonov evrov, se je že prvi dan vzpostavilo dokaj normalno stanje, je povedal župan Janez Žakelj. Pod vodo je bil sicer sam center Žirov. Poplavljenih je bilo več kot 200 objektov, voda je bila tudi v prostorih Ike, Norice in Alpine.

Do približno 25 objektov v občini Žiri še ni urejen dostop. Poškodovanih je okoli 50 kilometrov cest, od tega je od pet do deset kilometrov praktično uničenih. Slovenska vojska pa bo vzpostavila povezavo med Žirmi in Vrhniko s pontonskim mostom.

Kako lahko pomagate poplavljenim?

Slovenska karitas po neurju organizira zbiranje in razdeljevanje pomoči za socialno ogrožene družine. Pomoč bodo na prizadetih območjih koordinirale škofijske karitas, so sporočili iz Slovenske karitas. Pomoč za prizadete v ujmi zbirajo tudi na transakcijskem računu SI56 0214 0001 5556 761. Dobrotniki naj pod namen vpišejo POPLAVE SLOVENIJA pod sklic pa SI00 201. Pet evrov za poplavljene pa lahko prispevajo tudi z SMS-sporočilom KARITAS5 na 1919.

Država vseh sredstev za sanacijo nima

Medtem ko točna višina škode, ki jo je povzročilo neurje, še ni znana, pa je že jasno, da občine od države ne morejo pričakovati vseh sredstev za sanacijo. Država bo zagotovila interventna sredstva v višini 400.000 evrov za očiščenje strug in tudi sredstva za sanacijo cest. Hkrati se nadaljujejo ukrepi za zagotavljanje dolgoročne poplavne varnosti.

Država načrtuje ukrepe, s katerimi bi varnost pred poplavami zagotavljali z zadrževanjem voda čim bližje izviru in počasnim kontroliranim spuščanjem vode proti izlivu. Vendar bo uresničitev teh projektov, katerih vrednost bo po vsej državi presegla več sto milijonov evrov, trajala še vrsto let. "Največji problem je zagotavljanje sredstev," je pojasnil Ervin Vivoda iz sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu za okolje in prostor. Računa, da bodo sredstva zagotovljena v naslednji evropski finančni perspektivi od 2014 do 2020.

Prioriteta bo usmerjena v zmanjševanje škodnega potenciala, ki je največji v ljubljanski kotlini, ki tudi je daleč najbolj poplavno ogrožena. Investicija je vključena v operativni program za pridobivanje evropskih sredstev. "Upam, da bodo vsi deležniki zmogli ta preboj, da ga bomo potrdili v začetku novembra. Potem so realne možnosti, da projekt začnemo uresničevati naslednje leto, sicer se lahko zgodi, da bo črpanje preloženo za celo koledarsko leto," je poudarila ministrica.

Tudi občine na Škofjeloškem območju imajo ob pogostih ujmah pripravljene poplavne študije. Škofjeloška občina bo potrebne ukrepe v Puštalu prihodnje leto financirala sama, za območje sotočja Selške in Poljanske Sore pa bo v prihodnjih letih potrebovala pomoč države. Tudi v Žireh imajo že na mizi študijo potrebnih poplavnih ukrepov, za katera bo treba zagotoviti sredstva.

Adriatic Slovenica pri svojih zavarovancih škodo ocenjuje na 450.000 evrov

Sicer pa na zavarovalnici Adriatic Slovenica ocenjujejo, da bo število prijav škode njihovih zavarovancev, ki je nastala v sredinem neurju, preseglo 300, sama škoda pa 450.000 evrov. Vseh podatkov o nastali škodi sicer še nimajo, saj so nekateri predeli še pod vodo. Na vseh prizadetih območjih že zbirajo prijave škod.

Podrobnejše podatke o škodah bodo zbrali v prihodnjem tednu, ko bodo zaključeni vsi ogledi. Ocenjujejo pa, da je največ cest, kleti in poslopij zalilo v zahodnem delu Ljubljane, na širšem območju Viča, "kjer so razsežnosti škode po prvih ocenah do neke mere podobne tistim iz septembra 2010".

Zavarovalnica zavarovancem svetuje, naj se na prizadetih območjih ne izpostavljajo nevarnostim, naj posledice škode, če je le mogoče, fotografirajo, poškodovane predmete pa shranijo do prihoda cenilca.

S popisi škod so že v sredo začeli tudi pri Zavarovalnici Triglav, kjer napovedujejo, da bodo natančnejše ocene škode znane v naslednjih dneh.

Nekaj cest še vedno neprevoznih

Po podatkih prometno-informacijskega centra sta še vedno zaprti cesti Čepovan–Dolenja Trebuša ter Žiri–Goropeke.

Do 18. ure bodo na cesti Bača pri Modreju–Podbrdo občasne, 15 minutne popolne zapor zaradi odstranjevanja zemeljskih plazov; zaprta je tudi lokalna cesta Žiri–Vrhnika, v kraju Račeva, še poroča prometnoinformacijski center.

Veter povzročal nove težave

Že danes pa je nove težave povzročal veter. Sunki vetra lahko po napovedih agencije za okolje namreč ponekod v severni in vzhodni Sloveniji do petka dopoldne presežejo hitrost 70 kilometrov na uro.

Tako je uprava za zaščito in reševanje na svoji spletni strani poročala, da je ob 17. uri močan sunek vetra odkril streho stanovanjske hiše v naselju Žahenberc, ki spada v občino Rogatec. Gasilci so del strehe prekrili. Dobre pol ure pozneje je na cesto Podvelka-Ribnica na Pohorju veter močno nagnil drevo, ki je ogrožalo promet. Odstranili in so ga gasilci.

V Kranju je malo pred 19. uro na Bleiweisovi cesti veter nad cesto nagnil reklamni transparent, ki so ga odstranili gasilci, na Blejski Dobravi pa je malo pred 19.30 sunek vetra odpihnil strešno kupolo na proizvodni hali. Posredovali so gasilci.