FOTO: Ne le v Amsterdamu, prostitutke v izložbah tudi sredi Ljubljane

Ljubljančani so bili danes malce začudeni, ko so sredi mesta na bregu Ljubljanice naleteli na izložbo, v kateri je na barskem stolčku golih nog sedelo lepo dekle. "Seksi plesalka in prostitutka," je sporočal napis pod njo. V opisu je še pisalo, da je prijazna in diskretna, gibčna in lepo grajena ter da izpolni vse vaše želje. Ob njej je klečal berač, v trgovini pa sta bili v ličnih embalažah kupcem na voljo seksi plesalka in prostitutka Barbara ter 13-letna Selma - deklica za poroko. Tako izgleda trgovina z ljudmi, ki je danes na Cankarjevem nabrežju odprla svoja vrata. Gre za akcijo osveščanja pred osmim evropskim dnevom boja proti trgovini z ljudmi.

"Šole nisem marala nikoli, oče in mama sta mi zaradi nje nenehno težila. Vleklo me je v nočne klube, tam sem bila lepa, vsi so me imeli radi in fantje so me radi objemali. Nekega večera je k meni pristopil zelo lušten in odštekan tip. V pičle pol ure sem se vanj zaljubila. O tem sem do tedaj le sanjala. Ves čas me je razvajal in mi celo kupil nekaj oblek, zaradi katerih so vsi buljili vame. Nekajkrat sva šla kupovati tudi v Italijo. Enkrat me je pustil v nekem bifeju v Trstu, češ da ima nujne opravke in da se bo takoj vrnil. Odšel je, nato pa je do mene prišel nekdo drug. Pokazal mi je, da ima moje dokumente in dejal, da moram z njim. Odpeljal me je v neko zanikrno sobo, tam pa mi je povedal, da me je kupil. Nato me je posilil. Zelo je bil grob. Rekel mi je, da bom to počela vsak dan od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Dejal je, da bom morala vsako noč spati z 20 moškimi, ker mu moram povrniti kupnino," se glasi resnična zgodba ene od deklet, ki je postala žrtev trgovine z ljudmi. Zaupala jo je predstavnikom slovenske organizacije Društvo Ključ, ki se že dolga leta trudi pomagati nesrečnežem, ki na tak ali drugačen način pristanejo v rokah kriminalcev. "Vloge, ki smo jih danes tukaj predstavili, izhajajo iz resničnih zgodb. Nikoli ne govorimo o namišljenih primerih, pač pa o primerih, ki smo jih doživeli in slišali," pojasnjuje Katjuša Popović iz omenjene organizacije.

Zgodba prostitutke Barbare: skoraj nezavestno zaprli v sobo, nato k njej pošiljali stranke

Barbaro je življenje v borbi za svoje in sinovo preživetje preko oglasa za plesalko pripeljalo v Slovenijo. Pot, ki jo je organiziral delodajalec, se je končala v lokalu blizu italijanske meje. Tam jo je pričakal šef, ki je zahteval, da še isti večer prične z delom. Stanovala naj bi v stanovanjskem delu lokala, kjer je videla še tri dekleta, a nobena ni znala govoriti rusko. V hladni in umazani sobi brez ogrevanja sta stali le dve postelji in nočni omarici. Še isti večer je spoznala, da ne bo samo plesala. Šef ji je vzel dokumente in jo silil, da gre s stranko v sobo. Ker ni hotela, jo je najprej močno pretepel. Skoraj nezavestno jo je zaprl v sobo in vanjo spuščal stranke. Vse, kar je zaslužila, je vzel za stroške poti, najemnino in hrano. Bila je brez telefona, nanjo pa so povsod budno pazili šefovi pomagači. Za vsak poskus bega bi se šef maščeval njenemu sinu in mami v Rusiji. Bila je ujeta.

Tudi to je ena od resničnih pripovedi žrtev trgovine z ljudmi, ki so jih obravnavali v omenjeni slovenski organizaciji. A prostitucija je le ena od pojavnih oblik trgovine z ljudmi.

Lani v Sloveniji obravnavali 15 primerov

Nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi na notranjem ministrstvu Sandi Čurin.je potrdil, da je trgovina z ljudmi sicer resnično najpogosteje opažena skozi pojav prisilne prostitucije, a da raziskave in trendi pričajo, da to ni edina pojavna oblika. "Poleg spolnega izkoriščanja poznamo tudi prisilno delo, zasužnjevanje, beračenje, izvajanje manjših kaznivih dejanj, preprodaja človeških organov in nekatere druge pojavne oblike," pojasnjuje Čurin. Razpon teh pojavnih oblik je odvisen od povpraševanja na trgu, od trendov in odklonskih razmišljanj sodobne družbe. Gre za sodobno obliko suženjstva, pravi in dodaja, da v vseh segmentih posega v pravice posameznikov.
Kot pravi, pri nas zaznavamo predvsem prisilno prostitucijo in beračenje. Postregel je s podatkom, da je bilo v letu 2011 pri nas 15 tovrstnih kazenskih postopkov, leto kasneje 27, v letu 2013 znova 15 in v prvi polovici letošnjega leta šest. Mednje spadajo tudi primeri prisilnega dela.

12-letno Selmo oče prodal za 5000 evrov

Selmo so si prihajali ogledovati že kot 4-letno deklico. A ko si jo je pri 11 letih prišla ogledati skupina starejših žensk, je vedela, da je prodana. Na njen 12. rojstni dan sta prišla dva moška in prinesla nakit iz belega, rumenega in rdečega zlata. Naslednji dan so ženske prinesle razkošno poročno obleko. Na poročno jutro so jo popolnoma obrile, oblekle in namazale ter predale svatom, ki so jo odpeljali v ženinovo hišo. Sledilo je nekaj ur živčnega čakanja. Če bi se izkazalo, da Selma ni devica, bi imela ženinova družina vso pravico, da jo ubije. Vendar pa so svatje pokazali okrvavljeno rjuho, kar je pomenilo, da je Selmin oče lahko obdržal 5000 evrov, ki jih je dobil za svojo hčer.

Po še eni od predstavljenih resničnih zgodb, ki so se zgodile pri nas, je Popovićeva na vprašanje, kako je s temi porokami pri nas, odgovorila, da so prvi primer obravnavali leta 2008. Dejala je, da se od tedaj dalje pogosto soočajo s primeri prisilnih porok, ki da jih nekateri enačijo in upravičujejo z romsko kulturo. "Pri nas imamo največ teh primerov, ki se dogajajo med nekaterimi romskimi skupinami," pravi. Nekako se javnosti še vedno skoraj ne da dopovedati, da je dogovorjena poroka enaka prisilni. V obeh primerih gre za plačilo za mladoletno nevesto, najrajši za otroško nevesto. "Ne gre za mladostnice, pač pa praktično za otroke, stare okoli 14 let," pravi. Za poroko so primerne, ko dobijo prvo menstruacijo, saj so tedaj že zmožne roditi otroka, dodaja. V vsakem primeru gre za to, da otrok nima možnosti, da bi o nečem sam odločal. Deklice po poroki izgubijo skoraj vse svoje pravice. Poleg vseh stvari, ki so jim prepovedane, je prepovedano tudi izobraževanje. Dodaja, da so v zadnjem letu pričeli opozarjati tudi na prisilne poroke romskih dečkov. »Tudi oni nimajo prav dosti besede pri tem,« pravi.

Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je opozoril tudi na izkoriščanje migrantskih delavcev. Kot je dejal gre predvsem za delavce v gradbeništvu, s katerimi se ukvarjajo že več let. "Te oblike izkoriščanja so danes mogoče malo bolj skrite," pravi in dodaj, da so trenutno najbolj na udaru delavci v avtoprevozništvu in gostinstvu.

Kje je rešitev?

Kot pojasnjuje Čurin, si medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, prizadeva predvsem zmanjšanje povpraševanja po tovrstnih storitvah. To po njegovih besedah zadeva različne akterje, od delodajalcev in gospodarskih družb do uporabnikov storitev v spolni industriji ter raznih agencij. Zelo pomembni so tudi ukrepi za boljšo zaščito žrtev, tesnejše sodelovanje s civilno družbo, krepitev osveščanja o trgovini z ljudmi, boljše osveščanje žrtev o njihovih pravicah, boljša zaščita otrok kot posebej ranljive skupine in krepitev sodelovanja s tretjimi državami. Popovićeva je še dodala, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi država pomagala tudi po krizni namestitvi, ki traja 30 dni in jo organizira Karitas in jo financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po tem času pride oseba v varni prostor Društva Ključ. Gre za dolgotrajnejšo namestitev, ki jo morajo financirati sami. "Za program integracije ni denarja," pravi in dodaja, da je zato še kako potrebno sodelovanje vseh, ki lahko kakorkoli pomagajo. Osebe, ki po travmatični izkušnji pričenjajo novo življenje, so še kako hvaležne za ponujeno delovno mesto ali sredstev, s katerimi si lahko poravnajo šolanje, še dodaja Popovićeva.

Več informacij o pasteh trgovine z ljudmi in samozaščitnih ukrepih

Podatki za EU: 80 odstotkov žrtev je žensk

Države članice EU so med letoma 2010 in 2012 registrirale 30.146 žrtev trgovine z ljudmi. V tem obdobju so v EU zabeležili 8551 sodnih pregonov proti trgovcem z ljudmi, med drugim kažejo statistični podatki, ki jih je pred evropskim dnevom boja proti trgovini z ljudmi 18. oktobra danes objavila Evropska komisija.

Kot so poudarili v Bruslju, je 80 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi ženskega spola, 16 odstotkov žrtev je bilo otrok. Več kot tisoč otrok pa je bilo žrtev trgovine zaradi spolnega izkoriščanja. Na splošno so med žrtvami trgovine z ljudmi prevladovale žrtve zaradi spolnega izkoriščanja, ki jih je bilo 69 odstotkov. Med žrtvami zaradi spolnega izkoriščanja jih je bilo 95 odstotkov ženskega spola, med žrtvami izkoriščanja za delo pa jih je bilo 71 odstotkov moškega spola. 65 odstotkov registriranih žrtev je bilo državljanov EU.

Med trgovci z ljudmi je bila večina, 71 odstotkov, moških.

Statistični podatki o trgovini z ljudmi med letoma 2010 in 2012 spremljajo danes predstavljeno vmesno poročilo strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje med letoma 2012 in 2016.

EU je v omenjeni strategiji navedla 40 konkretnih in praktičnih ukrepov proti trgovini z ljudmi, s katerimi je postavila v ospredje zaščito žrtev in njihove pravice.

Gre za ukrepe za boljšo zaščito žrtev, tesnejše sodelovanje s civilno družbo, krepitev osveščanja o trgovini z ljudmi, boljše osveščanje žrtev o njihovih pravicah, boljšo zaščito otrok kot posebej ranljive skupine in krepitev sodelovanja s tretjimi državami.

Evropska komisija je tudi pregledala vse usklajene pobude, s katerimi si je v mandatu med letoma 2010 in 2014 prizadevala odpraviti trgovino z ljudmi. Od sprejetja direktive EU o preprečevanju trgovine z ljudmi leta 2011 sodišča po vsej Evropi obravnavajo kazniva dejanja v zvezi s trgovino z ljudmi enako strogo z enakimi zapornimi kaznimi, države članice pa morajo žrtvam nuditi ustrezno pomoč.