Slovenija

FOTO: Porazno stanje naših cest. Preverite, kateri so nevarni odseki

Ljubljana, 27. 11. 2014 13.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
113

Strokovnjaki, vključeni v evropski projekt Sensor, so v 26 mesecih pregledali in ovrednotili 3180 kilometrov slovenskih cest in ugotovili, da je stanje porazno, saj je skoraj 60 odstotkov državnih ter regionalnih cest nevarnih. Odgovorne pozivajo k ukrepanju.

Skoraj 60 odstotkov slovenskih glavnih in regionalnih cest je v projektu ocenjevanja cest ocenjenih z eno ali dvema zvezdicama, ki sta najslabši oceni na petstopenjski lestvici. Te odseke prepoznate po črni in rdeči barvi.
Skoraj 60 odstotkov slovenskih glavnih in regionalnih cest je v projektu ocenjevanja cest ocenjenih z eno ali dvema zvezdicama, ki sta najslabši oceni na petstopenjski lestvici. Te odseke prepoznate po črni in rdeči barvi. FOTO: AMZS/Projekt Sensor
Kostanjšek pred zemljevidom, ki prikazuje ovrednotene cestne odseke.
Kostanjšek pred zemljevidom, ki prikazuje ovrednotene cestne odseke. FOTO: Miro Majcen

Na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) so predstavili rezultate evropskega projekta Sensor, v katerem sodeluje tudi Slovenija. V preteklih dveh letih so pregledali, posneli in ovrednotili kakovost kar 3180 kilometrov slovenskih državnih cest. V projekt je bilo vključenih 12 držav Jugovzhodne Evrope, pregled stanja cest pa je potekal od 1. oktobra 2012 do 30. junija 2014. Vrednost celotnega evropskega projekta je ocenjena na 1,425 milijona evrov, v Sloveniji pa je projekt stal 179.482 evrov.

Rezultate projekta je predstavil sekretar komisije za vzgojo in varnost cestnega prometa pri AMZS, Jure Kostanjšek, ki je dejal, da je Slovenija sicer po številu umrlih na cestah najbolje uvrščena od vseh v projektu sodelujočih držav. Ta številka po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo in leto 2013 znaša 6,2 smrtni žrtvi na 100.000 prebivalcev. A dodaja: "To, da smo najboljši, ni dovolj."

Specialno vozilo uničeno v tragični nesreči pri Vranskem

Za pregled stanja slovenskih cest so uporabili specialno vozilo, ki ga AMZS nima več, saj je bilo uničeno v tragični nesreči pri Vranskem 13. septembra letos, v kateri sta umrla sodelavca AMZS. Kot pravi generalni sekretar AMZS Robert Štaba, gre za tragično ironijo, saj sta sodelavca umrla v nesreči, kateri je botroval prav nevaren cestni odsek.

Nevarni odsek na glavni cesti Kozina–Starod, kjer največjo nevarnost voznikom predstavljajo nezaščitena drevesa ob cesti, nezaščitene brežine, ozko vozišče brez robnega pasu in ozke bankine.
Nevarni odsek na glavni cesti Kozina–Starod, kjer največjo nevarnost voznikom predstavljajo nezaščitena drevesa ob cesti, nezaščitene brežine, ozko vozišče brez robnega pasu in ozke bankine. FOTO: AMZS/Projekt Sensor

Vse zbrane podatke je analizirala posebna skupina strokovnjakov, na osnovi teh pa so izdelali karte tveganja posledic najhujših prometnih nesreč (Risk rating) ter karte stanja cest in obcestja (Star rating). Kot so ugotovili, so najbolj nevarne glavne in regionalne ceste, med tem ko so bile avtoceste najbolje ocenjene.

Najboljši in najvarnejši odseki z največ zvezdicami

Žalostno je, da ima skoraj 30 odstotkov glavnih in regionalnih cest le po eno zvezdico.

Oblikovali so petstopenjsko lestvico, pri čemer pet zvezdic pomeni najbolj varen in ena zvezdica najbolj nevaren cestni odsek. Pri vrednotenju posameznih cestnih odsekov so upoštevali tri ključne kriterije. Ali je cesta takšna, da ne omogoča konfliktnih situacij (maksimalno število zvezdic). Če že pride do konfliktne situacije, ali cesta omogoča možnost reagiranja. Zadnji kriterij pa je nivo zaščite udeležencev v primeru nesreče. Kot navajajo, so glavni tipi nesreč pri nas čelna trčenja, bočni trki, zdrsi vozil s ceste ter nesreče kolesarjev in pešcev. Cestni odseki, ki so dobili največ zvezdic so tisti, ki preprečujejo tovrstne nesreče, najmanj zvezdic pa so dobili odseki, kjer je najmanj zaščitnih elementov, torej najbolj nevarna cestišča.

Projekt, poimenovan Sensor, je evropsko financiran projekt ocenjevanja cest glede na njihovo stanje in stanje infrastrukture ob cesti ter glede na stopnjo tveganja prometnih nesreč.
Projekt, poimenovan Sensor, je evropsko financiran projekt ocenjevanja cest glede na njihovo stanje in stanje infrastrukture ob cesti ter glede na stopnjo tveganja prometnih nesreč. FOTO: Miro Majcen
Med najslabšimi odseki so glavna cesta Logatec–Idrija–Tolmin, cesta Novo mesto–Metlika (čez Gorjance), cesta Kozina–Starod ter cesta Velenje–Mislinja.

Skupni rezultati projekta so pokazali, da je nesprejemljivih kar 50 do 70 odstotkov cest. To so ceste, ki imajo le 1 do 2 zvezdici in jih na zemljevidu prepoznate po črni in rdeči barvi. Stanje, ki ga imamo v Sloveniji in na državnih ter regionalnih cestah je slabo, opozarjajo na AMZS, zato bi bilo nujno narediti več. Prav ta projekt in seveda rezultati teh meritev in analiz so pokazali, kje so tiste črne točke in kaj bi bilo potrebno izboljšati.

71,4 odstotka avtocest ter hitrih cest ima 3 do 5 zvezdic, medtem ko ima toliko zvezdic le 40,1 odstotka glavnih cest ter 42 odstotka regionalnih cest. To so za AMZS nesprejemljivi rezultati in zato pozivajo vlado ter pristojne, da naj čim prej ukrepajo.

Poglejte nekaj najbolj nevarnih odsekov

V galeriji si lahko ogledate nekaj cestnih odsekov, ki so dobili zelo slabe ocene. Odseke in njihove glavne pomanjkljivosti je pripravil Kostanjšek, ki je opozoril, da je takšnih nevarnih situacij v Sloveniji žal še vedno veliko. Kot pravi, so to odseki, kjer cesta ne nudi ustrezne ravni zaščite v primeru nesreče ali pa povzroča konfliktne situacije, na katere bi vozniki morali imeti možnost, torej čas in prostor, odreagirati.

Stopnja tveganja prometne nesreče: skupno je z visoko stopnjo tveganja ocenjenih 13,5 odstotka cest, s srednje-visoko 11,7, s srednjo 20,4, z nizko-srednjo 19,2, z nizko pa 35,2 cest.
Stopnja tveganja prometne nesreče: skupno je z visoko stopnjo tveganja ocenjenih 13,5 odstotka cest, s srednje-visoko 11,7, s srednjo 20,4, z nizko-srednjo 19,2, z nizko pa 35,2 cest. FOTO: AMZS/Projekt Sensor

Sprašujejo se, koliko so vredna človeška življenja?

Analiza vseh podatkov je pokazala, da lahko z letnim vložkom 8,5 milijona evrov v ukrepe varnosti pred najhujšimi poškodbami obvarujemo 240 udeležencev v prometu.

Ugotovili so namreč, da bi lahko s preprostimi ukrepi, kot so varnostne ograje, robne ropotne črte, redno odstranjevanje in čiščenje cestišč, širjenje robnih pasov ter razmejevanje smernih vozišč, v 20 letih in vložkom 170 milijonov evrov preprečili kar 4790 smrtnih žrtev. Če bi ta znesek razdelili na udeleženca, bi znašal dobrih 35.400 evrov.

Poziv državi, naj oblikuje nacionalni program

Štaba poziva odgovorne, naj končno ukrepajo.
Štaba poziva odgovorne, naj končno ukrepajo. FOTO: Miro Majcen
V AMZS od države pričakujejo sistematičen pristop k zagotavljanju najnižjega standarda vsaj tri zvezdice za vse državne ceste, in sicer z nacionalnim programom, v katerem bo vlada jasno navedla prioritete, vire financiranja ter časovni načrt izvedbe.

Kot je opozoril Štaba, si lahko izberemo šolo vožnje, trening šole vožnje in celo avto, težko pa si izberemo cesto, ki nas bo prepeljala na želeni cilj. Zato želijo s tem projektom in ocenjevanjem cestnih odsekov ljudem ponuditi možnost, da si, če le lahko, izberejo tudi cesto.

Prav tako je ta zemljevid ocene stanja cest sporočilo vladi, kje mora zadeve izboljšati in predvsem kako. "Da se da stroki navodila, kam vložiti davkoplačevalski denar," pravi Robert Štaba, ki navaja kot pozitiven primer Nizozemsko, kjer je premier državljanom dal obljubo in zagotovilo, da bodo naredili vse, da se bodo njihovi državljani vozili le po cestah s tremi in več zvezdicami, torej po varnih cestah.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (113)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

beowulfsam
28. 11. 2014 11.05
+4
Jah kaj, sej ni čudn. Ceste se obnavljajo tako počasi, da je čudno, da je "samo" 60% slabih. Avtocesto še nekak relativno hitr zrihtajo, ko se že lotjo. Regionalne, sploh pa občinske ceste, se dela pa po polžje. Letos so pr Grosuplju nekej kopal pa cesto prenavljal....dolžina 1,8km. Začetek avgusta 2013, pa recimo, da so končal 95% pred cca 1 mescem nazaj. Torej 1 leto...5 metrov na dan v povprečju. Da ne govorim o tem, da naredijo, zakoplejo, čez par tednov pa spet na istem mestu jama. Tragikomika. 10 jih na lopati visi, 2 bagra prazna stojita, 3 kravatarji mal gledajo, 1 se pa z bobcatom okol mal fura...to je neko povprečno slovensko cestno delovišče.
beowulfsam
28. 11. 2014 11.11
+1
Sej z železnicami je isto. Zanimiv mi je to: proga Lašče-Kočevje. Progo so pričeli graditi 22. maja 1892 v Velikih Laščah. Slavnostno odprtje je bilo 27. septembra 1893, prvi vlak pa je po progi peljal že 24. julija 1893. Gradnjo je ovirala zelo huda zima 1891/1892. Torej brez bagrov in vse strašne mehanizacije so zgradil kaj pa vem, 30-35km proge čez gozd pa po hribih skor tok hitr k mi dans prenavljamo 2km ceste. Da ne govorim kakšni so plani za drugi tir pa itd.
[Frikenstein]
28. 11. 2014 11.24
Beowulf>sam poznam situacijo tako iz grosuplja, kot iz kocevja. Kar se tice tiste ceste v grosuplju. Vsak dan sem se vozil po tej cesti ki je bila smrt za podvozje, luknja pri luknji,rajsi bi videl da bi bil makedam. In sem celo napisal pismo takratnemu županu Lesjaku da naj se zrihta ta cesta in kaj mi je odgovoru? "Upoštevajte prometne znake in predpise lp" A tam je bil znak 40 že 15 let, ceprav bi smiselno bilo 70.
[Frikenstein]
28. 11. 2014 11.28
Kar se pa železnice do kočevja tiče....katastrofa. Denar je bil 3 leta zapored zagotovljen iz proračuna, pa so ga zmerom nekje druam potrošli. Celo župan Veber je šel "kao" s tem namenom za poslanca da bo zrihtal cestne in zelezniske povezave do kocevja, pa nic od nic, glavno da je on zdaj ponosni predsednik PZ in vlece dnar.
Shark51
28. 11. 2014 11.00
+3
GNIU SISTEM GNILE CESTE
nemski_ovcar
28. 11. 2014 10.03
+4
Ceste glede na to koliko je prometa so res slabe. Še slabši pa so vozniki. Trdim, da jih več kot 3/4 vozi za en drek.
Ka pa mislis
28. 11. 2014 08.50
+9
In potem je vedno voznik kriv ko se zgodi. Nikoli slabe ceste.
kokicas
28. 11. 2014 06.36
+10
Ah če bi bila vsaj asfaltna podlaga ravna, brez flik in zaitih razpok z smolo bi bilo že veliko pri nas, kaj šele da bi se obremenjevali z tem, kakšne so obstranske stvari ob cesti.
jozo46
28. 11. 2014 06.18
+5
kriv je J,J.B,P.A,B.
hhmmm
28. 11. 2014 08.01
+2
biggbrader
28. 11. 2014 09.31
+2
Vsi trije direktorji Darsa ? Kekci, kako hitro ste pozabili na nekega Peklarja in neko Plavušo, ...
faty13
28. 11. 2014 00.03
+22
Dobro 60% slovenskih cest!! Na koroškem so 100% zjebane!!
maliB
27. 11. 2014 22.40
+6
In po sedanji študiji so strokvnajki iz LJ ugotovili da se lahko obsotječo cesto Mislinja - Velenje rekonstruira. A lahko kdo pove kam ? Ljudje še s hiše ne morejo stopiti normalno oni bi pa širili cesto. To vse skupi se dela v gostilni za mizo brez da bi se pogledalo na terenu. O proračunu in denarju za ceste pa je škoda besed, vse besede so predorbe za stanje ki je trenutno.
movi 1
27. 11. 2014 22.23
+28
Kakšna država, takšne ceste!!
Kolodont
27. 11. 2014 22.05
+12
Tehnologija gre kar hitro naprej, a ker se ceste gradijo in obnavljajo zelo počasi, bodo verjetno prej izumili leteče avtomobile... morda bi bilo bolje, da s cestami še malo počakamo :S
tedoDANB3medo
27. 11. 2014 21.42
+10
Avtoceste in hitre ceste so edine kolikor toliko varne, občinske so pa skoraj vse zanič.
LovecNaKomuniste
27. 11. 2014 21.01
+4
Prodat Kitajcem al pa Rusom hahaha.....
Roman Hren
27. 11. 2014 19.55
+2
Stanje in delo ministrstva za promet in pristojnih služb ponazori dejstvo, da je po dveh letih od spremembe prometnega režima na Postojnski c. dovoz do upravne enote Vič in ZD Vič še vedno nedokončan! Križišče Tržaške z Langusovo in Oražmovo še vedno nima dodatnega semaforja ali rumenega semaforja za zavijanje s Tržaške levo v Oražmovo ulico! Pred nosom Ministrstva za promet! Kako naj bo kilometer dlje ali več, bolje! Se pelješ po C.II v Rožni dolini, pri gostilni Marn, konec cone 30km! Ampak, kje je začetek? In še in še primerov, ki jih s fotelja in z računalnikom ni možno urediti!
Roman Hren
27. 11. 2014 19.58
+13
Za to ni kriva "država", krivci imajo ime in priimek in skrajni čas je, da se začne z njimi in njihovo zamenjavo!
Biofanatik
28. 11. 2014 03.47
+2
johanca123
27. 11. 2014 19.20
+1
Čestitke Štabi in Kostanjški za pokončno držo. Sta kot dva ameriška lešinarja ko čakata na to, da je kaj narobe in potem to oznanjata na veliki zvon. Ko pa ste se pajdašila z policaji (kar tudi Štaba po izobrazbi je), je bilo pa vse v redu a ne? Sej ni čudno da v tej državi gre vse narobe, vladajo nam penzionisti, propadli policaji komentirajo kriminal in prometno varnost, pravniki z fračo na,metanimi zobmi zagotavljajo pravno državo ki je že zdavnaj ni...
Grega77
27. 11. 2014 19.00
+6
Da drevesa ob cesti niso zavarovano to je pa najbolj neumn razlog za slabo oceno ceste......postavjanje zaščitne ograde drugje kot med cesto in jarki ali klančino je povsem stran vržen denar....
Karletto
27. 11. 2014 18.50
+12
cest ne bomo obnavljali, ker še za mostove nimamo...
johanca123
27. 11. 2014 18.17
+7
E moj Kostanjšek - od cenjenega gradbenika si postal populistični sluga Roberta Štabe.
erinala
27. 11. 2014 17.19
+20
občine so same največji krivci za toliko uničenih cest, ti kvazi strokovnjaki naredijo več škode kot koristi in se ne obremenjujejo s tem koliko škode se naredi pri izvajanju raznih del, takrat pač ni potrebno upoštevat tonaže ki je drugač predpisana za te ceste, pomembno je samo da se po raznih vaških časopisih smejčkajo, češ da so zgradil par metrov na novo cestišč, vodovoda....
belana
27. 11. 2014 17.41
+10
preveč je teh občin, tudi pri nas imamo človeka za ceste ki je zgrešil poklic ...kjevčjemu gostilničar bi lahko bil glede na čas ki ga tam preživi
Chuck Norris.
27. 11. 2014 17.17
+12
na ARSU izdajte rdeči alarm za celo slovenijo tudi za ceste
Hubel
27. 11. 2014 17.17
+15
Ta skica je metanje peska v oči. Dejasnko stanje je čisto neki drugega. Jaz se vozim vsak dan po cesti ki ni primerna za iti več kot 50 km na uro. Na tej cesti hude nesreče ne more biti ker če greš hitreje ti prema odpade. In pa niti več normalno več ne vidiš ker toliko trese. Te ceste tu na tej zavajujoči skici ni!
jebivoje
28. 11. 2014 10.41