Praznični dan so po številnih krajih naznanile budnice, sledila so prvomajska druženja in številne prireditve. Mnogi Ljubljančani so se, kot vsako leto, odpravili na Rožnik, kjer je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Poudaril je, da je treba delo zagotoviti vsakemu. Vsak pa je odgovoren, da svoje delo opravi dobro, je dodal.

"Ali še upamo reči delu čast in oblast," se je vprašal ljubljanski župan, ki tradicionalno nagovori zbrane na prvomajski prireditvi na Rožniku. Janković se je ob tem dotaknil predvidenih vladnih varčevalnih ukrepov, pri katerih po njegovem mnenju ne gre za varčevanje, ampak za uničevanje. Kot pojasnjuje, je to podobno, kot če bi rekli: "Posekajmo jablano, jeseni bomo pa pobirali sadove."

Spomnil je na dogovor, ki ga je šest predsednikov parlamentarnih strank sklenilo s predstavniki sindikatov in upokojencev, da enostransko ne bodo posegali v pridobljene pravice. "Pa smo dobili vlado, ki ta dogovor zanika," je dejal Janković. Kot pravi, sicer nasprotuje stavki in referendumom, a kapo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije vseeno nosi s spoštovanjem, kajti zagovarja dialog.

Zoran Janković na Rožniku (Foto: Miro Majcen)

Poudaril je tudi pomen spoštovanja vsakega delavca. Kot pravi, ne smemo dopustiti, da "kdo razdvaja ljudi na tiste, ki ustvarjajo v gospodarstvu, in tiste, ki so samo nepotreben strošek". "Ali so javni delavci, ki opravljajo svoj posel dobro, nepotreben strošek," se je vprašal Janković, ki meni nasprotno.

Konflikt med realnim in javnim sektorjem je umeten

Predsednik države Danilo Türk pa se je udeležil slovesnosti v počastitev mednarodnega praznika dela ter spomina na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici nad Šentjernejem. Pred okoli 5000 zbranimi je spomnil, da bo od pogajanj med vlado in sindikati odvisno, kako bo videti varčevalni paket, naš vzdržen finančen razvoj in kakšni bodo drugi ukrepi.

Predsednik je poudaril tudi, da se včasih ustvarja občutek, da obstaja nekakšen nujen konflikt med t.i. realnim sektorjem gospodarstva in javnim sektorjem. Ta občutek pa je, kot je izpostavil, umeten, tak konflikt ne obstaja in nobenega razloga ni, da bi ga ustvarjali.

"Vsak odgovoren član naše družbe ve, da brez dobrega gospodarstva ne bomo imeli vzdržne in dobre socialne države, hkrati pa vsak odgovoren član naše družbe ve, da brez dobrega šolstva, brez dobrega zdravstva, brez skrbi za upokojene, brez skrbi za mlade in brez dobre državne uprave tudi dobrega gospodarstva ne bomo imeli," je dodal Türk, ki še pravi, da delavec ne more biti le strošek ali storitev. Delo in delovni človek je in bo ostal vrednota tudi za naprej, je še poudaril predsednik.

Türk pravi, da so korenine slovenske države in vse naše državnosti prav v narodnoosvobodilnem boju. (Foto: Damjan Žibert)

Ukrepe bosta čutila Janković in Stanovnik

Pikre pripombe na izjave nekaterih govornikov pa so imeli v mestnem odboru SDS. Na spletni strani stranke so zapisali, da nas "na praznik delavnega ljudstva, o varovanju delavskih pravic opominjajo tisti, ki imajo največ in hkrati o svojem premoženju ne želijo govoriti."

Po njihovem mnenju celovit paket varčevalnih ukrepov skupaj z ukrepi za spodbujanje gospodarstva in ukrepi na prihodkovni strani predstavlja nabor ukrepov, ki bodo gospodarstvu omogočili boljše pogoje za zagon, ne da bi pri tem udarili socialno šibke.

"Štiričlanska družina z mesečnim prejemkom neto do 2499 evrov večine teh ukrepov ne bo občutila. Jih pa bodo Stanovnik s svojo bogato pokojnino in Janković s svojim elitnim življenjskim slogom. Morda bi njuno gorečno nasprotovanje varčevalnim ukrepom vlade vendarle kazalo iskati tudi v tej smeri?" se sprašujejo v mestnem odboru SDS.

Vladni ukrepi pogoj za odpiranje novih delovnih mest

Da je prav, da se spomnimo medsebojne solidarnosti, meni tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, ki dodaja, da je cilj predloga vladnih ukrepov razbremeniti stroške dela za podjetja ravno zato, da lahko ohranimo čim več delovnih mest ter spodbudimo odpiranje novih.

Po mnenju predsednika SLS je zmotno misliti, da gre pri vladnem predlogu varčevanja za "uničevanje", saj je namreč ravno dosedanje neukrepanje, pretirano zadolževanje in brezglavo trošenje javnih financ privedlo skoraj do uničenja stabilnosti slovenskih javnih financ.

Letošnji praznik v znamenju varčevanja

Letošnji mednarodni praznik dela v Sloveniji sovpada s sprejemanjem varčevalno naravnanega rebalansa proračuna in ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Zato je pričakovati, da bo tudi praznik v znamenju krize, vladnih protikriznih ukrepov in varčevanja. Da je položaj delavcev v Sloveniji negotov, govorijo tudi številke. Konec marca letos je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 110.859 oseb, kar je sicer 2,7 odstotka manj kot marca lani. Delodajalci pa so v prvem trimesečju letošnjega leta prijavili 44.862 prostih delovnih mest oz. 1,4 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju.

Semolič: Za vsako delavsko pravico se je treba boriti

Fotogalerija (8)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Mimo aktualnega dogajanja vsekakor ni mogel prvi sindikalist v državi Semolič, ko je nagovoril zbrane na tradicionalnem kresovanju na Rožniku. Poudaril je, da ima letošnji praznik posebno sporočilo, in sicer, da se je treba prav za vsako delavsko pravico boriti, saj nobena ni večna in podarjena. Semolič je ponovil že večkrat izrečene besede, da krize, ki pretresa Slovenijo in Evropo, niso povzročile delavske plače, pokojnine in socialne pravice, temveč pohlep kapitala po neizmernih dobičkih, ki ni videl in ne vidi delavcev. To je vir zla v Sloveniji in Evropi in to je treba spremeniti, ne pa socialne države, je bil jasen.

Slovenija in Evropa po njegovih besedah ne potrebujeta fiskalnih paktov in fiskalnih pravil, temveč dogovor o tem, kako priti do novih delovnih mest, kako dati perspektivo mladim in kako znižati brezposelnost. To je pravi problem, ne pa domnevno preobilje socialnih pravic, je dodal. Izrazil je tudi nasprotovanje posegom v javni sektor. Semolič ne razume, kako vlada in delodajalci ne dojamejo, da ni dobrega in močnega gospodarstva brez kakovostnega javnega sektorja in da po drugi strani ni kakovostnega javnega sektorja brez dobrega in močnega gospodarstva.

Takole so ob 1. maju zakurili kres v Ankaranu:

Fotogalerija (9)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Praznik v spomin na dogodke v Chicagu

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že pred tem letom.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!