Dan upora proti okupatorju, ki ga zaznamujemo danes, ohranja spomin na Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF), osrednjo odporniško organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni, ki so jo ustanovili pred 75 leti.
Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju je bila že v torek zvečer v ljubljanskih Križankah. Vloga slavnostnega govornika je pripadla predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Poudaril je, da praznujemo udejanjenje treh vrednot: upora, tovarištva in svobode, ki niso bile le vrednote OF, ampak so tudi bistvo slovenskega naroda in države.
V Rožni dolini počastili spomin na ustanovitev OF
Vodstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB pa je danes v Rožni dolini v Ljubljani počastilo spomin na ustanovitev OF. Predsednik zveze Tit Turnšek je v nagovoru izpostavil, da se je OF rodila iz ljubezni do naroda in domovine.
OF po njegovih besedah ni bila strankarska koalicija, njen primarni cilj pa je bil narodna osvoboditev. Njeni člani so delovali kot domoljubi in ne na podlagi svetovnonazorskih načel, je pojasnil.
Kot je prepričan Turnšek, NOB ni bila nikakršna komunistična revolucija, bila pa je socialna revolucija. "Vsaka sprememba državne ureditve po ne z zakoni napisanih poteh je sama po sebi revolucija in prav nič se nam je ni treba sramovati," je poudaril. Boj za svobodo ter za pravičnejšo in bolj socialno državo sta bila po njegovih besedah dva vzporedna in povezana procesa.
V narodnoosvobodilni borbi so se po besedah prvega moža zveze borcev izoblikovale vrednote požrtvovalnosti, domoljubja, tovarištva, solidarnosti, poštenosti, suverenosti. "Spoštujemo preteklost, se je radi spominjamo in smo ponosni nanjo. Ne bomo pa dopustili, da jo kdor koli potvarja," je še dejal Turnšek.
Vence oz. cvetje so k spomeniku položili predsednik republike Borut Pahor ter delegacije ZZB NOB, ljubljanske občine na čelu z županom Zoranom Jankovićem, nekaterih tujih veleposlaništev in slovenskih političnih strank.
Do leta 1991 smo dan upora proti okupatorju poznali pod imenom dan OF. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar 27. aprila, kasneje pa so zgodovinski viri pokazali, da je bil 26. aprila. Kljub temu je praznični dan ostal 27. april.
Podtalne oblike odpora OF so bile številne, za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj.
