V novomeški vojašnici je potekala slovesnost pred odhodom 14. kontingenta Slovenske vojske v Afganistan, ki bo prvič prevzel lastno skupino za urjenje afganistanskih vojakov. Mir v Afganistanu je pomemben za celotno regijo in za mir vsega sveta, je premier Borut Pahor poudaril v nagovoru vojakom, ki bodo v Afganistan odšli konec meseca.
Po Pahorjevih besedah je slovesnost ob odhodu skupine za urjenje bataljona afganistanske vojske (t. i. Omlt) plod odločitev, ki so bile sprejete že pred časom, Slovenija pa gleda naprej in podobno kot velika večina drugih držav ugotavlja, da samo vojaške operacije v Afganistanu ne bodo prinesle želenih rezultatov.
V Sloveniji se tako na lastno pobudo kot na pobudo drugih že ukvarjajo z alternativnimi strategijami, vsekakor pa vedo, da bo vojaške navzočnosti v Afganistanu nekoč konec, je v Novem mestu dodal premier.
Do takrat pa bi radi storili čim več za utrditev afganistanskega miru, varnosti, blaginje, usposobljenosti tamkajšnjih varnostnih in drugih sil za normalno opravljanje dolžnosti ter da bi lahko Afganistanci živeli brez navzočnosti tujih vojska, je dejal.
Podobno kot druge države tudi Slovenija razmišlja o primernem času za odhod Slovenske vojske iz Afganistana, to pa želijo storiti v sozvočju z ostalimi državami. Kdaj bo do tega prišlo, Pahor ni vedel povedati, predvideva pa, da v bližnji prihodnosti.
Vedno obstaja tveganje
Glede morebitnih žrtev na vojnem območju je izpostavil, da vsakič, ko napotijo slovenske vojake v misije, obstaja tveganje, da bo kdo umrl. Slovenija bo, kolikor lahko, poskrbela, da bodo vsi slovenski pripadniki zaščiteni in da se bodo vsi vrnili živi in zdravi, je zatrdil premier.
Dejal je, da Slovenija ni dežela, ki bi imela tradicijo vračanja mrtvih vojakov z misij. Če bo tega prišlo, pa bo to v celoti spremenilo čustvovanje Slovencev v zvezi z legitimnostjo operacij v tujini, je menil.
Vendar je tudi poudaril, da je Slovenija del mednarodne skupnosti, ki si prizadeva za vzpostavitev miru, varnosti in blaginje v zvezi z odločitvami Varnostnega sveta ZN, hkrati pa prevzema del odgovornosti, kot bi pričakovala, da bi del odgovornosti, ko bi podobno pomoč potrebovala sama, prevzela mednarodna skupnost.
Urjenje bataljona afganistanske vojske
Slovenski kontingent, ki šteje 90 članov, bo naloge prevzel predvidoma konec oktobra. Njegova poglavitna naloga bo urjenje bataljona afganistanske vojske, ki bo potekalo v okolici Herata na zahodu Afganistana. Slovenskim inštruktorjem bo pri usposabljanju afganistanskih vojakov pomagalo tudi 11 ameriških vojakov iz nacionalne garde Kolorada.
Slovenski vojaki so doslej že sodelovali v italijanski skupini za mentoriranje in povezave (Omlt), zdaj pa bo Slovenska vojska prevzela lastno tovrstno skupino. Glede na odločitev vlade naj bi urjenje potekalo v okviru štirih polletnih rotacij, se pravi dve leti. Možno pa je, da bi do predčasnega zaključka tovrstne misije prišlo že po enem letu, če bi se vlada glede na razmere v Afganistanu tako odločila.
Prevzem lastnega Omlt je povzročil precej razburjenja v slovenski javnosti, tako strokovni kot politični, saj bodo slovenski inštruktorji urili afganistanske vojake v vseh fazah usposabljanja, torej tudi na terenu. Doslej so namreč urjenje opravljali le v vojašnicah, urjenje zunaj vojašnic pa bi lahko pomenilo tudi sodelovanje v bojnem delovanju enote.
To po mnenju kritikov pomeni, da bo Slovenska vojska začela sodelovati tudi v bojnih operacijah proti talibanom, kar bi lahko prineslo tudi prve žrtve med slovenskimi vojaki. V Slovenski vojski in na ministrstvu za obrambo odgovarjajo, da temu ne bo tako in da bodo slovenski vojaki predvsem urili afganistanske vojake, ne pa sodelovali v bojnih aktivnostih.
Kljub temu priznavajo, da se bo stopnja ogroženosti slovenskih vojakov spremenila, po drugi strani pa poudarjajo tudi, da so bili slovenski vojaki že sedaj ogroženi vsakič, ko so zapustili oporišča sil Isaf in odšli na patruljo.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.