Včeraj je bila prodajalka v trafiki v samem središču Ptuja neprijetno presenečena, ko je ugotovila, da jo je obiskala kača. Na kraj so prihiteli gasilci PGD Ptuj in ugotovili, da gre za približno 60 centimetrov dolgo kačo. Sprva so mislili, da gre za gada, a se je kasneje izkazalo, da gre za kobranko.
"Kača se je znašla v trafiki ob mestni hiši. Ženska je vsa panična letela ven, nato poklicala pomoč. Prestrašena kača se je skrivala pod omaro. Zbežali smo jo na plano, prijeli in v vreči odpeljali v naravo. Nevarnosti za ugriz ni bilo, saj smo to počeli primerno zaščiteni," nam je pojasnil gasilec Martin Verbančič. Po posvetu s strokovno službo so kačo spustili v reko Dravo.
Na Ptuju imajo sicer vsako leto kakšen podoben primer, še pravi in dodaja, da sicer hujših težav z njimi doslej še ni bilo.
Poleti so najbolj aktivne
Prav poleti so sicer kače najbolj aktivne. V Sloveniji jih živi 11 vrst, od tega pa imajo strup le tri – modras, laški gad in gad. Večinoma so miroljubne in plahe, če pa se počutijo ogrožene, pa lahko tudi napadejo. Najbolj strupena kača v Sloveniji je modras. Je majhna in debela kača, povprečne dolžine med 50 in 80 cm.
Lahko pa doseže tudi do 90 cm in več dolžine. Najraje se zadržuje na suhih področjih, skalnatih grebenih, najdemo ga lahko do 1500 metrov nadmorske višine in več. Je bolj dnevna kača. Hrani se pretežno z majhnimi sesalci, lahko pa tudi s kuščarji, ptiči in drugimi kačami. Parijo se aprila in maja.
Navadni gad živi na vlažnih, hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih. Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.
Navadni gad večinoma živi v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javornikih in Snežniku. V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.
Laški gad, imenovan tudi rilčasti gad, doseže do 80 cm, izjemoma do 90 cm. Rob gobca je očitno zavihan navzgor. Glava je pokrita z majhnimi luskami in je brez večjih ploščic. Hrbtna risba je sestavljena iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, lahko delno povezanih v cikcakast vzorec. Popolnoma črni osebki so manj pogosti kot pri gadu. Laški gad živi na suhih in toplih prisojnih mestih. Hrani se večinoma z malimi sesalci, občasno s kuščaricami in manjšimi ptiči. Je živoroden. V Sloveniji laški gad živi le v gorskem svetu zahodno od Soče.
Kako ravnati, če kača ugrizne?
Kače so najbolj aktivne spomladi in poleti ter takrat je tudi največ ugrizov. Pri tem se kača napihne, striže z jezičkom in bliskovito ugrizne, nato se umakne. Doseg kače je približno enak polovici njene dolžine. Kačji strup razkraja kri in deluje tudi na živčevje. Praviloma ugriz naših kač ni smrtno nevaren za odraslega človeka. Bolj izpostavljeni so predvsem otroci.
Pri ugrizu je opaziti dve vzporedni ugrizni ranici, ki le redkokdaj krvavita. Boleča oteklina na mestu ugriza nastane ponavadi v 5 minutah. Pozneje se veča in širi. V eni uri se oteklina do dvakrat poveča, na koži otekline se pojavijo modro-rdeče lise. Včasih pomodri vsa roka ali noga. Bližnje bezgavke (običajno v dimljah) zatečejo. Na ekstremiteti je na koži večkrat videti rdeče proge (limfne žile), ki potekajo od ugriza proti prsnemu košu. Ob ugrizu nam lahko postane slabo, lahko bruhamo, vrtoglavica. Najbolj nevarna posledica ugriza pa je šok.
Skoraj v eni četrtini primerov strupena kača ob ugrizu ne vbrizga strupa. Če pa kača ugrizne, je najbolje, da mirujete, oskrbite rano, tako da preprečite širitev strupa po telesu. Pri samooskrbi ne sesajte mesta ugriza, prav tako ne zarezujte z nožem v rano. Nad mestom ugriza ne zatezajte s trakom, pasom ali podobnim. Prav tako si nikoli sami ne vbrizgajte protistrupa. Po ugrizu počakajte nekaj minut, toliko da opazite, če mesto ugriza oteka. Če v 5–10 minutah oteklina ne nastane, potem zastrupitve ni. Sicer pa je nujen obisk urgence. Čas za injekcijo protistrupa je od 6 do 10 ur po ugrizu.
KOMENTARJI (142)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.