FOTO: Zaradi cinkarne umirajo na obroke?

Tovarne na Celjskem so v samem mestu, mesto se je razraslo, industrijski obrati pa spuščajo v zrak, vodo in v tla različne snovi, ki obremenjujejo okolje. Po včerajšnjem razkritju alarmantnih izsledkov kanadskega laboratorija, ki je v celjski kotlini potrdil presežne vrednosti kadmija in odkril sledi izredno strupenega talija, so v Civilni iniciativi Celje povedali, da so analize vzorcev tal po naročilu okoljskega ministrstva in republiške agencije za okolje (ARSO) izvedli tudi v laboratorijih mariborskega inštituta za varstvo okolja, a ostajajo dokončne ugotovitve slovenskih preiskav zaenkrat še neznanka.

"ZZV Maribor smo v začetku februarja prosili za izsledke, a rezultatov laboratorijskih preiskav niso prejeli. 17. februarja so za rezultate prosili ministrstvo za okolje in ARSO, a rezultatov referenčne analize, ki jo je izvedel mariborski zavod za zdravstveno varstvo, niso dobili,“ pravi koordinator Civilne iniciative Celje Boris Šuštar.

Z laboratorijsko analizo, ki so jo naročili pri eminentnem kanadskem laboratoriju Acme Labs, stroške pa krili sami, so potrdili, da je stanje na Celjskem zaskrbljujoče. Štirje vzorci z območja Bukovžlaka so razkrili, da so tam zabeležili presežne vrednosti kadmija, visoke količine zelo strupenega talija; en vzorec je pokazal vsebnost 8,4 miligrama na kilogram prsti, drugi pa 4,1 miligrama na kilogram prsti. Analize so potrdile, šestkratno presežno vrednost kadmija, 13-kratno presežno vrednost arzena, svinca in cinka in 24-kratno presežno vrednost bakra.

"Analiza je bila izvedena na našo pobudo in z našimi sredstvi, a rezultatov nismo prejeli. ARSO ni nič odgovoril. Tudi monitoringa izcednih vod sadre iz Zatravnika, ki jih je izvedel ZZV Celje, nam niso poslali z obrazložitvijo, da je naročnik ministrstvo za okolje in prostor in naj njih prosimo za analizo – ne glede na to, da je to uradna inštitucija države, ne glede na to, da je to plačano iz davkoplačevalskega denarja in ne glede na to, da so bile te analize narejene na našo iniciativo,“ dodaja Šuštar.

Da ne gre za osamljen primer, pričajo podatki, ki so jih razkrili vzorci prsti in vode, pobrani na drugih krajih. V Ljubečni je za okoli 300 odstotkov presežena kritična količina kadmija, v kilogramu prsti so ga našli kar 37 miligramov. Tudi v Mariadobju je 3,2 miligrama kadmija, pa je kraj pet kilometrov od Cinkarne Celje. Grozovit podatek pa je, da je povsod prisoten talij – celo 11 miligramov v odpadni sadri, ki jo je 300 tisoč ton na leto.

80 odstotkov zaužitega kadmija absorbiramo in ta se kopiči v kosteh, mišičnem tkivu in maščobah. Hudo je tudi zastrupljanje s talijem, ki se iz telesa ne izplavlja. Če se svinec izplavlja iz telesa, je talij tako topen, da dolgoročno zastruplja ljudi. Kot sistemski strup deluje na celični ravni in preprečuje delovanje encimov v človeškem telesu.

Bi morali zagnati preplah?

"Talij se nahaja tudi v odpadnem blatu iz komunalne čistilne naprave. To pomeni, da imamo talij že v sebi in ga izločamo z blatom. In definitivno je, da je tukaj zdravstvena stroka premalo storila. Že 40 let nazaj se je govorilo o kadmiju v zemlji in oblasti so takrat razglasile, da ni priporočljivo uživati solate in podobnih stvari, a na območjih, kjer so presežene kritične vrednosti, ne bi smeli ljudje nič pridelovati,“ opozarja Šuštar.

Talij velja za super strup – včasih so ga dodajali v insekticide, z njim ubijali podgane, ljudi so z njim zastrupljali, saj je hujši od arzena. Vsakdo bi skočil v zrak, če bi slišal, da se talij pojavlja, pravi Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Štefan. Talij se lahko hitro spira v podtalnico in na območju Bukovžlaka in Zatravnika bi bilo nujno treba narediti z vrtinami analizo podtalnice, zato bi moralo ministrstvo za zdravje zagnati preplah in ne pristojnosti prenesti na ministrstvo za okolje ter druge službe.

Glavni krivec za onesnaženje s talijem je po Šuštarjevem mnenju Cinkarna Celje. Do nedavno je bil največji lastnik s 24,99 odstotka Zvon Ena, sedaj pa so to banke in s tem posredno država, zato bi država in občina morali ukrepati, pravi Šuštar. Molk pristojnih inštitucij je po Šuptarjevem mnenju dokaz, da tišči slovenska politika glavo v pesek, ker je problem onesnaževanja na območju Celja tako grozovito velik, da za sanacijo ni dovolj denarja, premoremo pa znanstvene resurse tistih znanstvenikov, ki niso na plačilnih seznamih onesnaževalcev, je še prepričan.

ZZV Celje: Ne moremo s prstom kazati le na Cinkarno Celje

"V 40 ali 50 letih, kolikor spremljamo onesnaženost zraka v Celju, talija nismo spremljali in je zgodba popolna neznanka in razen tega, da je lahko talij problem, če so mu posamezniki izpostavljeni, ne moremo reči. Razen da damo pobudo za analizo, koliko je talija in kako bi lahko vplival,“ se je na poročanje odzval Andrej Uršič iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo in dodal, da bi morali v zvezi z vplivi talija na zdravje ljudi izvesti še dodatne analize.

Uršič obenem dodaja, da ni dokazov, da bi imele lahko kovine večji vpliv na populacijo in ne na posameznike, ki so negativnim vplivom bolj podvrženi. Strokovne podlage za sanacijo celjske kotline so pripravljene, dodaja Uršič. Občinski oddelek za okolje in prostor bodo o izsledkih analize obvestili. "Kar zadeva odgovornost – trenutno lahko le špekuliramo, kdo je povzročitelj, vemo pa ne, težko je določati krivce. Najprej je treba izvesti preiskavo in potem terjati neposrednega krivca za prisotnost talija. Ali je to Cinkrana ali kdo drug – v Celju imamo še veliko druge industrije. Metalurgija je v Celju in v Štorah, zato se je treba začeti s stvarjo podrobneje ukvarjati,“ pravi Uršič.

Krajani še naprej žrtve sprenevedanja

Zaradi cinkarne je razvrednoteno njihovo imetje, ogroženo in načeto njihovo zdravje, neprimerni pa so tudi bivanjski pogoji, a so ljudje dobesedno ujetniki brezizhodne situacije. Najhuje je na tromeji občin Šentjur, Celje in Štore. V vasici Brezje stoji devetnajst hiš, kjer živi 60 prebivalcev, polovica pa jih boleha za boleznimi dihal, ledvic, jeter, boleznimi srca, visok pa je delež rakavih obolenj, zaradi raka je v zadnjih letih zbolelo 11 ljudi, sedem krajanov pa je umrlo.

Stališču CI Celje, da je delež rakavih obolenj na Celjskem zaradi onesnaženja za sedem odstotkov višji kot na državni ravni, oporeka republiški register onkoloških bolnikov. "Slovenski register raka je dobil mednarodna priznanja, da gre za enega najboljših registrov v Evropi in svetu. Iz podatkov, ki smo jih tam dobili, ne moremo sklepati, da dejavniki iz okolja pomembneje vplivajo na zdravje oziroma na incidenco raka v Celju. Kot strokovni sodelavec ne morem in ne smem dvomiti v verodostojnost njihovih podatkov in v njihovo eminentnost,“ pravi Uršič.

Šuštar je prepričan, da gre pri zadnji študiji za načrtno minimaliziranje dejanskega stanja. "30 do 40 let je doba, za katero se ve, da ne bi smeli ljudje tu nič pridelovati na svojih vrtovih, a ne morejo nikamor. Nihče ne bo odkupil hiš in so praktično ujeti na svojih domovih. Sam živim v naselju Selce in vrednosti kadmija na vrtovih so blizu ali celo čez kritične vrednosti in to pomeni, da se ljudje tukaj vsi dolgoročno zastrupljamo, zastrupljamo pa tudi svoje potomce – preko genotoksičnosti teh strupov,“ je še prepričan Šuštar.

Sanacija je nujna, a kje bo denar zanjo?

V Mestni občini Celje so že pred časom povedali, da bi bila sanacija nujna, a denarja zanjo zaenkrat ni. Denarja zaradi recesije ne more dovolj prispevati niti država, obenem pa zaskrbljuje dejstvo, da se pristojne službe bolj kot z razreševanjem odprtih in perečih vprašanj ukvarjajo z dodelitvijo pristojnosti in odločanjem, kdo je za kaj pristojen in kdo ne, pravi Šuštar.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je tudi okoljska ombudsmanka, je po predstavitvi problematike celjske kotline po sestanku z ministrom Žarničem, državnim sekretarjem dr. Erženom in drugimi, kjer smo bili prisotni tudi predstavniki civilne družbe iz področja okolje varstva izjavila: "Velikost ekološkega problema celjske kotline ni razlog, da se ne bi pristopilo sanacijskim ukrepom takoj".

Ministrstvo za zdravje je pristojnosti za reševanje vprašanj onesnaževanja okolja in vplivov na zdravje preneslo na medresorsko delovno skupino, ki pripravlja strategijo razvoja Slovenije 2013–2020, delovno telo pa šele ugotavlja, katera območja v državi so prekomerno obremenjena in kako bi se problema lotili. Nekatera območja, kot je Zgornja Mežiška dolina, so že deležna programov sanacije. Za Zasavje in tudi Celje se programi ukrepov še pripravljajo.

Da bi stvar pometli pod preprogo, na CI Celje ne bodo dopustili, zato nameravajo z bojem nadaljevati tudi na evropski ravni. Šuštar je predlani že izročil dokumentacijo evropskemu komisarju Janezu Potočniku, o sklepih pa je bil obveščen tudi Generalni direktorat za okolje pri Evropski komisiji. Direktor direktorata Julio Garcia Burgues se je odločil, da bo direktorat prijavo glede črne deponije v Bukovžlaku obravnaval v okviru tožbe zoper Slovenijo zaradi neustreznega ravnanja z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida v cinkarni in ostalih kršitev evropske okoljske zakonodaje.