Po 1. juliju davčni zavezanci pri izdaji računov ne bodo smeli uporabljati programov ali naprav, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov o izdanih računih brez hrambe izvirnih podatkov in poznejših sprememb.
Kršitve določil bodo obravnavane kot posebno hud davčni prekršek, predpisane pa so tudi višje kazni. Če računalniška oprema ne bo zagotavljala hrambe in izpisa podatkov, so predvidene višje globe tako za uporabnike kot tudi za dobavitelje in vzdrževalce.
Kršitelje posameznike bodo lahko kaznovali z med 3000 in 10.000 evri globe, samostojne podjetnike z denarno kaznijo med 20.000 in 70.000 evrov. Odgovorne osebe kršiteljev bodo morale plačati od 1500 do 10.000 evrov, pravne osebe pa med 50.000 in 250.000 evrov.
Najprej opozorila, nato inšpekcijski nadzori
Z uvedbo sprememb pri gotovinskem poslovanju se obeta tudi strožji nadzor. V prvih 15 dneh julija inšpektorji zavezancev še ne bodo sankcionirali, saj jih bodo intenzivno informirali in zbirali obvestila. Od 16. julija pa načrtujejo 2400 inšpekcijskih nadzorov pri 2400 zavezancih.
Namestnik generalne direktorice Tomaž Perše je pojasnil, da začetki projektnega pristopa na področju boja zoper sivo ekonomijo segajo v leto 2009. "Lani smo bili kljub kadrovskim omejitvam kar učinkoviti," je ocenil.
Inšpektorji so lani izvedli 1598 nadzorov, pri tem pa je bilo ugotovljenih za 2,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. V prvih štirih mesecih leta pa so izvedli 440 nadzorov, pri tem pa ugotovili 1,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.
Inšpekcijske nadzore so izvajali predvsem na področjih, na katerih je veliko gotovinskega poslovanja, kot so odvetništvo, gradbeništvo, zobozdravstvo, frizerstvo in prevozi. Kot je pojasnil Perše, primarno predvsem nadzorujejo blagajniško poslovanje, inšpektorji pa podatke zajemajo tudi iz računalnikov zavezancev.
Zatajili kar polovico prometa
Po Peršetovih besedah so bile ugotovitve lanskega nadzora skrb vzbujajoče, predvsem na področju gostinskih storitev. Med 70 in 80 odstotkov zavezancev, vključenih v nadzor, je naknadno spreminjalo blagajniški promet, povprečno pa so pobrisali kar polovico prometa. "Te številke so nas šokirale," je poudaril.
Višji davčni inšpektor Sebastijan Prepadnik je pojasnil, da so leta 2010 začeli izvajati računalniške forenzične preiskave, s katerimi so ugotovili, da ima večina uporabljenih blagajniških programov možnost naknadnega prirejanja prometa.
Omenjeni programi so shranjeni na prenosnih diskih ali USB-ključkih in jih lahko davčni zavezanci skrijejo pred inšpektorji. "Če so ti programi narejeni pravilno, izbrisanega prometa ni mogoče restavrirati," je pojasnil. Poudaril je, da so takšni programi izdelani izključno za davčne utaje.
KOMENTARJI (348)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.