Gre za izjemno najdbo, kakršnih tudi po svetu ni veliko

V Celju so danes obeležili zaključek gradbenih del na Muzejskem trgu, kjer so z dvema podzemnima hodnikoma povezali nov podzemni objekt in klet Stare grofije. Kot so sporočili iz celjske občine, so podzemni objekt zgradili za zaščito arheoloških ostalin. Pri raziskavah pod Muzejskim trgom so namreč odkrili več kot 55.000 odlomkov fresk, ki so shranjeni v več kot 1400 zabojih. Odlično ohranjene freske, ki so jih arheologi med obnovo trga odkrili v kompleksu rimskodobne vile, so izjemne in zelo redke, zato jih bodo, ko bodo zaključena restavratorska dela, tudi razstavili.

Najdišče na Muzejskem trgu je namreč eno izjemno redkih, kjer je možno občudovati tako dobro in celovito ohranjen kontekst vrhunske bivalne kulture antičnega sveta. Kot je za 24ur.com povedal Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje, so med obnovo trga našli ostanke gospodarsko pravnega poslopja oziroma uradniški del dvora Celjskih grofov. Pod tem srednjeveškim objektom pa so bili ohranjeni ostanki rimskih stavb. "Na istem mestu so bili ostanki rimskega domusa oziroma mestne razkošne vile, ki je bila bogato okrašena," je pojasnil. Čeprav so po celotni dolžini trga dokumentirali pet rimskih vil, so imeli samo v eni možnost kopanja. Prekopali so približno sedmino hiše in našli ostanke več sob, eno v celoti, ki so bile okrašene z izjemnimi freskami. Stenska poslikava sega do 1,3 metra visoko, prav tako so se te ohranile tudi na stropu. Prostori hiše pa so bili zapolnjeni s fragmenti fresk s sten in tudi stropa.

Najdba je izjemna, saj take pri nas še ni bilo, v svetu pa je takih lokacij zelo malo, pojasnjuje Krajšek. In zakaj je najdba tako izjemna? "Ohranjeni so kontekst, celoten visok standard teh bivalnih prostorov, ki so jih v Celei pred 2000 leti uporabljali. Ohranjena je tako stenska poslikava, v zelo velikem odstotku pa se je ohranila tudi stropna poslikava. Če imamo 37 kvadratnih metrov veliko sobo, imamo od te sobe največ 20 kvadratnih metrov ohranjene poslikave. Ostalo so kasnejši posegi v tla uničili, a že sedaj imamo več kot 12 kvadratnih metrov, ki jih bomo lahko sestavili skupaj. Večino stropa oziroma dve tretjini stropa bomo tako zagotovo sestavili in restavrirali," pojasnjuje.

Kot dodaja Krajšek, gre za zelo razkošno poslikavo iz 80. let našega štetja, torej 1. stoletja, to je čas propada Pompejev. "Zanimivo je, da imamo v Celei delavnico, ki ima vrhunsko znanje priprave ometa, priprave podlag, tudi sama poslikava je vrhunska, je na nivoju najboljših poslikav, ki se jih da videti. Motivi, ki so jih uporabljali, so enaki predlogam, ki jih uporabljajo tudi v Italiji v delavnici in zgodbe, ki so naslikane, nakazujejo na poznavanje takrat sodobne literature, mitološke zgodbe, ki so dobro opisane v literaturi, ki ni lokalna, ampak grško-rimska mitologija. In te zgodbe, ljubezenske, ki so tudi opisane, govorijo o tem, da so ljudje, ki so živeli v Celei, poznali literaturo, so brali sodobno poezijo, poznali mitološke zgodbe in so si zaželeli imeti v svojih bivalnih prostorih to tudi naslikano."

Motivov na freskah je več. "Mogoče je najbolj prepoznavna tista o nastanku Panovih piščalih, ko Pan, grški bog pastirjev, lovi nimfo Siringo, ki beži pred njim. Za pomoč prosi svoje sestre in očeta, rečnega boga, naj jo rešijo. Spremenijo jo v trsje, Pan pa razočaran stopi na trsje in sliši zvok, ki mu je všeč. Ker želi biti večno s Siringo, čeprav se je ta spremenila v trsje, si iz trsja izdela piščali, ki jih ves čas nosi s seboj. Druga zgodba govori o Amorju in Psihi. Nimamo celotne kompozicije, zato je možno, da gre samo za upodobitev Amorja, vendar je že ta upodobitev Amorja s puščico v srcu vezana na ljubezensko zgodbo med Amorjem in Psiho," razlaga Krajšek.

"Sicer pa freske, sama lega in debelina arheoloških plasti, v Celju so rimske plasti namreč debele okoli štiri metre, omogočajo, da te freske in sito prezentiramo, se pravi, prezentiramo vse te strukture, ki smo jih odkrili, da bodo obiskovalci lahko hodili po teh nekdanjih prostorih, po tej vili," pravi Krajšek in razloži, da se je trg normalno obnovil čez to razstavišče. Muzej pa je nato to razstavišče, ki se nahaja v neposredni bližini ene od njegovih stavb, muzej je namreč razdeljen v dve stavbi, z dvema podzemnima hodnikoma povezal s kletjo Stare grofije, z enim razstaviščem muzeja. "Ko bo pripravljeno na ogled, si bo to možno ogledati prav tam, kjer je bilo odkrito, in se bodo obiskovalci lahko sprehodili skozi te prostore. To je predvideno za pomlad 2020, ampak to je težko predvideti, ker smo precej odvisi od konzerviranja in restavriranja, saj to delamo z naravnimi materiali, se pravi, da ne vnašamo nekih tujkov, kemičnih zadev v te substance, ki so se ohranile. Tako smo vezani tudi na čas, ki si ga narava sama vzame za sušenje in utrditev. Ko bodo freske primerne, da ne bi prišlo do poškodb, da ne bi to, kar se je zdaj ohranilo skoraj 2000 let, zdaj poškodovali, potrebno bo tudi nekaj čiščenja, ker skozi zidove prehaja vlaga in na freskah pušča kopreno, torej ko bodo konzervatorsko restavratorska dela končana, bomo dejansko lahko delovišče pripravili za ogled."

Z obnovo Muzejskega trga, ki je v celoti zavarovan kot arheološki in naselbinski spomenik, so sicer začeli leta 2017. Obnovili so celotno gospodarsko infrastrukturo, položili nove tlake in namestili novo urbano opremo ter javno razsvetljavo. Postavili so pitnik, posadili nova drevesa in pred kratkim namestili tudi podzemne zbiralnike komunalnih odpadkov. Obnovili so 2873 kvadratnih metrov trga, mu vrnili nekdanji ugled, atraktivnost in s tem poudarili njegovo zgodovinsko vrednost. Hkrati so uredili tudi približno 800 kvadratnih metrov trga Na okopih, kjer so uredili manjše parkirišče in skladno z zahtevami celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenija zgradili opečni zid. Ta razmejuje parkirišče in prehod, ki Gosposko ulico povezuje s Savinjskim nabrežjem.

Celovita obnova Muzejskega trga in dela trga Na okopih je skupaj z arheološkimi raziskavami stala nekaj več kot milijon, izgradnja podzemnega objekta s hodnikoma in arheološkimi raziskavami pa nekaj več kot pol milijona evrov. Denar je Mestna občina Celje zagotovila iz občinskega proračuna, so še sporočili iz Občine Celje.