Grilc: SDS ne samo, da je želel spremeniti zakon, očitno bi spremenil tudi ljudstvo

Referendum o noveli zakona arhivih je padel, ker se ga je udeležilo premalo volivcev. Udeležba bi morala biti najmanj 20-odstotna, proti noveli pa bi moralo glasovati najmanj dobrih 343.000 volivcev, udeležba pa je bila pri slabih 12 odstotkih.

Poslanka SDS Eva Irgl, ki je bila prvopodpisana pod predlogom za razpis referenduma, se je zahvalila vsem, ki so se udeležili glasovanja na referendumu. 

Z izidom je zadovljna, malo manj pa je zadovoljna z udeležbo na referendumu. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," pravi. Glede nizke udeležbe je dejala, da je eden od vzrokov zanjo tudi to, da "se kot narod ne zavedamo, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svojo ljudsko voljo". Po njenih besedah to kaže, da nismo dovolj zrela demokracija, da bi se znali odgovorno obnašati, tudi do teh vprašanj.

Drugi razlog pa je po njenih besedah ta, da so mediji še tik pred referendumom pozivali ljudi na bojkot le-tega, kar je po njenem mnenju skrajno neprimerno in neodgovorno. Po njeni oceni je vplivalo tudi to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo". "Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma," je dejala.

S tem, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, ki so se referenduma udeležili, je Irglova zadovoljna. To po njenih besedah kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. V stranki bodo naredili vse, da bi se zakon v tem delu spremenil. "Seveda pa bomo ministra ves čas držali za besedo. V 60 dneh bo moral dati arhivsko gradivo, če bodo zaprosili zanj," je še dejala.

Predlagatelji referenduma so izide pričakali na sedežu SDS, kamor so poleg Irglove in nekaterih drugih vidnih članov SDS prišli še raziskovalec Roman Leljak, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar in predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver.

Grilc: Državljani so se odločili za odprte arhive

Minister za kulturo Uroš Grilc se je zahvalil vsem, ki so prišli na volišča. "Nova referendumska zakonodaja je jasna – glasuje se tako, da se izrazi svoje nasprotovanje in če se doseže kvorum, potem zakon pade. Glasuje se pa seveda tudi tako, da se ne gre na volišča. Očitno se je potrditev zakona zgodila ne danes, pač pa v dneh volilne kampanje, ko smo večino državljano prepričali, da je zakon dober, da odpira arhive in jih odpira za vse," je povedal za oddajo 24UR.

Kot pravi, ne bi nikoli podcenjeval ljudske volje, saj misli, da so državljani imeli dovolj priložnosti, da so se seznanili z argumenti. "Naši argumenti so bili dovolj jasni in konkretni, morda SDS ne samo da je želela spremeniti zakon, očitno bi – glede na te rezultate – spremenila tudi ljudstvo," je še dodal Grilc.

Cvelfar: končno se bomo lahko posvetili težavam s prostori

Direktor Arhiva Bojan Cvelfar je ocenil, da bo zdaj v vsakem primeru lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva. Od sprejetja arhivske novele do danes so se namreč po njegovih besedah ukvarjali z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele.

Kakšne organizacijske spremembe v državnem arhivu zaradi novele sicer po njegovi oceni ne bodo potrebne. Kot je dejal, se namreč proces anonimizacije v primerih dostopa do gradiva za osebni interes izvaja že dve leti, zato "bo zadeva tekla naprej kot doslej, s tem da imamo zdaj za izvajanje tega procesa dejansko zakonsko podlago".

Napovedal je še, da bodo nadaljevali z objavo dokumentov na internetu, saj je bil eden od namenov zakona, da gradivo nekdanje Službe državne varnosti (SDV) približajo ljudem.

Potrata obžaluje nizko udeležbo

Poslanka SD Majda Potrata nizko volilno udeležbo obžaluje, a dodaja, da so ljudje že pri kakšnem prejšnjem referendumu izrazili, da so zakoni, ki so strokovno zelo zahtevni, naloga politike in pripravljavcev, da se o tem dogovorijo. Ponovila je svojo oceno, da je novela zakona o arhivih dobra. A je bila razprava okoli novele po njenem mnenju izrazito politična in ideološka. Raziskovalcem bo po njenem mnenju novela celo koristila, saj natančno določa tako roke kot nekatere druge določbe.

Argumenti nasprotnikov novele v referendumski kampanji so po njenem mnenju prazno govorjenje, ki ni imelo nobene trdne osnove v zakonu. "Žal so v tej argumentaciji sodelovali tudi strokovnjaki," je dodala. Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da je zelo odgovorno, če se nekdo, če ni vedel, o čem voli, ni podal na volišča. "Svobodno odločitev štejem za pomemben znak demokracije. Udeležba je pravica," je dodala.

Valič Zverova: zdaj bo več dela za arhivsko komisijo

Predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver po uveljavitvi arhivske novele pričakuje, da bo imela njena komisija več dela. Po noveli namreč varovanje občutljivih osebnih podatkov velja tudi za funkcionarje nekdanjega režima. Glede veljavnosti dovoljenj za izredni dostop do arhivskega gradiva za raziskovalce pa pravi, da ne ve, kako bo z njimi.

V noveli po njenih besedah sicer res ne piše, da sedanja dovoljenja za izredni dostop z uveljavitvijo novele ne veljajo več, res pa je, da tudi ne piše, da ostanejo v veljavi, pravi. Navodil, kako bo zdaj z omenjenimi dovoljenji, nima, pričakuje pa, da jih bo dobila kmalu. Predstavniki arhiva in ministrstva za kulturo so sicer v referendumski kampanji večkrat zagotovili, da bodo sedanja dovoljenja za izredni dostop (ta raziskovalcem omogočajo vpogled v neanonimizirano gradivo), ostala v veljavi tudi po uveljavitvi novele.

Kmalu bo imela tudi v praksi možnost preizkusiti, ali besede ministra Grilca, da bomo z novelo dobili najbolj odprte arhive v Evropi, tudi zares držijo. "Če temu ne bo tako, bom kot predsednica arhivske komisije razmislila o svojih nadaljnjih ravnanjih," je dejala.

Čibejeva: Arhivski delavci bomo lahko nemoteno delali

Predsednica strokovne komisije za pripravo novele arhivskega zakona Nada Čibej je z izidom zadovoljna. Po njenih besedah bodo sedaj lahko nemoteno opravljali svoje delo. Po njenih besedah novela ureja področje elektronskega gradiva, kjer je bilo "nujno postaviti pravila igre", s katerimi lahko sedaj zaženejo in postavljajo elektronski arhiv ter začnejo z uradnimi prevzemi tovrstnega gradiva.

Pojasnila je, da bodo na področju obveznosti priprave in predaje arhivskega gradiva od javnopravnih oseb lažje delali ter da so z novelo postavili boljša izhodišča. Po njenih besedah je bolje urejeno področje lastnega varstva arhivskega gradiva.

Med novostmi, ki so bile najbolj izpostavljene v času referendumske kampanje in jih po besedah Čibejeve prinaša novela, je tudi dostopnost. Povedala je, da je bilo problematično, ker zakon iz leta 2006 ni zaznal občutljivih osebnih podatkov v določenih gradivih, ki se nahajajo tudi v regionalnih arhivih in ne morejo biti prosto dostopna.

"Govorimo o arhivskem gradivu še živečih oseb, ki so bile v nekih kazenskih postopkih, ne glede na to, ali je bilo vprašanje kraje treh kokoši ali posilstvo. Tam se ni dalo izvajati določb, ki so bile zapisane v zakonu iz leta 2006," je dejala in dodala, da je novela zato velik korak naprej oziroma velik premik, ki bo na tem področju omogočil lažje delo.

Spomnila je tudi, da je poslanstvo arhivov varovanje arhivskega gradiva. "Mi si želimo, da bi vsi arhivi v republiki Sloveniji prišli do takšnih pogojev dela, da lahko res izvajamo tisto pravo varstvo, kot ga predpisujejo zakoni in predvidevajo mednarodni standardi," je še dejala.

Solidarnost pričakuje pojasnilo SDS

Stranka Solidarnost je v odzivu dejala, da je današnji "ponižujoči referendum" primazal veliko klofuto predlagateljem. "Slovenske volivke in volivci so stranki Janeza Janše prepričljivo pokazali, da ne pristajajo na njeno izsiljevanje in manipulacije glede vprašanj, povezanih z odpiranji arhivov, podobno pa zavračajo gesto obračanja pozornosti javnosti v polpreteklo zgodovino z namenom političnih obračunov, daleč proč od trenutnih gospodarskih in drugih težav, ki tarejo našo državo," menijo v Solidarnosti.

Po njihovem mnenju nizka udeležba ni znamenje tega, da še nismo zrela demokracija, temveč ravno nasprotno. Zato v stranki pričakujejo, da bo SDS znal prepričljivo pojasniti, "zakaj 3,5 milijona evrov kot strošek referenduma ni bil uporabljen zaman". Prepričani so namreč, da bi lahko ta znesek uporabili v bistveno bolj koristne namene, na primer za ljudi, ki so se znašli v socialni stiski.

Omreza: stricem iz ozadja je uspelo

Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v odzivu dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovem mnenju prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal. Z zakonsko zapovedano anonimizacijo se po njegovem mnenju zmanjšuje možnost učinkovitega in hitrega proučevanja propadlega socialističnega režima, saj bo otežen dostop do partijskih in pravosodnih dokumentov ter dokumentov tajne politične policije.

Na vprašanje, kaj izid referenduma pomeni za njegovo nadaljnje delo konkretno, je Omerza dejal, da bo poslej ob naročanju partijskega in pravosodnega gradiva moral čakati, da ga anonimizirajo, hkrati pa pričakuje, da mu bodo, takoj ko se bo formirala komisija, v skladu z novimi zakonskimi pogoji odvzeli dovoljenje, ki ga ima za dostop do udbovskega gradiva.

"Vprašanje pa je, ali je sedanja vlada še sposobna te stvari narediti, zato močno upam, da bo ta vlada čim prej odšla in bo nastopila nova, ki bo morda drugače gledala na vse skupaj in bo izničila vnovično zapiranje arhivov prejšnjega režima," je dejal Omerza.