V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev, starejših od 15 let, v svetu približno tretjina odrasle populacije. V številkah: v Sloveniji je nekaj več kot 430 tisoč kadilcev, na svetu pa jih je kar 1,1 milijarde.
Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, po svetu umre pet milijonov ljudi, v Evropski uniji 650 tisoč, v Sloveniji pa okoli 3000.
S kajenjem so povezane bolezni, kot so vnetja dihal, kronična obstruktivna pljučna bolezen, možganska kap, srčni infarkti, zamašitve arterij, zlasti v nogah, in druge srčno-žilne bolezni, astma, več vrst pljučnega raka ter druge oblike raka, na primer na trebušni slinavki, požiralniku in želodcu. Zaradi teh bolezni v EU trpi skoraj 13 milijonov ljudi.
V izvajanju protikadilskega zakona so se po besedah Vesne Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje (MZ) že pokazale določene težave, zato se množijo pobude za novelacijo zakona. Zdravstveni in tržni inšpektorji, ki nadzorujejo tudi izvajanje protitobačne zakonodaje, namreč v praksi ugotavljajo težave. Zakon v nekaterih točkah ni dovolj jasen, pravi Petričeva.
Zdravstvena inšpektorica Andreja Mojšterc je kot problem izpostavila manjkajočo definicijo v zakonu, kaj je javni prostor, kjer se po zakonu ne sme kaditi, kaj je zaprti prostor v lokalu, kaj vse spada pod območje šole, kjer se torej ne sme kaditi.
Predlogi: prepoved oglaševanja in kajenja v avtomobilu, ista embalaža in slikovna opozorila
Na ministrstvu za zdravje tako že nekaj časa prejemajo pobude za spremembe protitobačne zakonodaje. Civilna družba po besedah Petričeve med drugim predlaga uzakonitev generične embalaže tobačnega izdelka, slikovna opozorila na škatlicah s tobačnimi izdelki in drugo. Podobni predlogi se pojavljajo tudi na mednarodni ravni.
Med predlogi, o katerih razpravljajo na ministrstvu, je tudi prepoved kajenja v avtomobilu, zlasti če je v njem tudi otrok. Kot pravi Petričeva, gre tu za vprašanje zbranosti voznika med vožnjo, če kadi, zato bi to uredili v prometni zakonodaji.
Predvsem se mnogi zavzemajo za popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih. "Ali je res lahko prodajno mesto tobaka vsaka prodajalna česar koli? Včasih je težje kupiti kruh kot pa tobačni izdelek," je opozoril predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Slovenijo Marjan Ivanuša.
Ob tem je opozoril na statistični podatek, da bo v prihodnjem desetletju v prometnih nesrečah umrlo toliko ljudi, kot jih samo v enem letu umre zaradi tobaka.
Predstavnik mladinskega združenja Brez izgovora Jan Peloza je opozoril na agresivnost tobačne industrije in tudi njeno brezbrižnost za morebitne kazni. Globa za nedovoljeno oglaševanje tobačnih izdelkov znaša 2000 evrov, če jo plačajo v osmih dneh, se prepolovi. "Tisoč evrov pa je znesek, ki ga tobačna industrija v enem letu zasluži z enim kadilcem. Torej se jim splača tudi plačati kako kazen za nedovoljene načine oglaševanja," komentira Peloza.
V Sloveniji kadi četrtina starejših od 15 let
Pobude o novelizaciji protikadilske zakonodaje prihajajo na svetovni dan brez tobaka, ki ga je WHO razglasila leta 1987. "Da tobak ubija, vemo že vsaj 40 let. A prav toliko je svet potreboval, da je sprejel prve zakonske omejitve," pravi Vesna Kerstin Petrič.
V Sloveniji kadi približno ena četrtina prebivalcev, starih 15 let in več. Še vedno kadi več moških kot žensk, čeprav predvsem v nekaterih starostnih skupinah število ženskih kadilk narašča. Oglaševanje tobačne industrije je v zadnjih letih še posebej usmerjeno prav v dekleta, pravi Helena Koprivnikar z Inštituta za varovanje zdravja.
Med slovenskimi mladostniki, starimi od 11 do 15 let, jih je že kdaj kadilo nekaj manj kot 30 odstotkov. Med tistimi, starimi 15 let, je že kdaj kadilo približno 53 odstotkov tako fantov kot deklet, je rezultate mednarodne raziskave o vedenju v šolskem obdobju za leto 2010 danes povzela Koprivnikarjeva.
Kerstin Petričeva je izpostavila tudi rezultate posebne raziskave o kadilskih navadah medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji, ki so jo opravili lani skupaj z Zbornico zdravstvene in babiške nege med zdravstvenimi delavci. Skoraj 21 odstotkov vprašanih je navedlo, da kadijo, nekaj več kot 29 odstotkov jih je navedlo, da so kadili v preteklosti, a so kajenje opustili, polovica vseh vprašanih pa ni nikoli kadila.
Več kadilcev je v poklicih v zdravstveni negi med moškimi predstavniki v starostni skupini od 20 do 29 let in med vprašanimi s srednjo stopnjo izobrazbe. Koprivnikarjeva je ob tem izpostavila, da po raziskavi iz leta 2005 kadi le 10 odstotkov zdravnikov in farmacevtov.
KOMENTARJI (148)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.