'Za vsako umorjeno žensko so neštete prestrašene žrtve, ki vedo, da so lahko naslednje'

Nasilje nad ženskami je izjemno razširjen pojav. V Sloveniji je psihično nasilje izkusila vsaka druga ženska, medtem ko vsaka četrta doživlja fizično nasilje. V Evropi vsak dan umre sedem žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroča moški storilec, so zapisali na spletni strani slovenske policije.

Ženske se z diskriminacijo in nasiljem soočajo po celem svetu, v vseh družbah in regijah. Ženske se nadleguje, posiljuje, pohablja, pretepa in mori, celo v njihovih domovih. V EU je vsaka tretja ženska od 15. leta starosti doživela fizično ali spolno nasilje, so poudarili visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Federica Mogherini, komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova ter komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica.

Iz lanskega poročila Urada ZN za droge in kriminal o umorih izhaja, da je bila leta 2012 med 93.000 umorjenimi ženskami skoraj polovica takih, ki so jih pokončali intimni partnerji ali družinski člani. Umorjenih moških, ki jim življenje vzamejo v takih okoliščinah, je okoli šest odstotkov.

Policijska statistika

Kot so navedli na novinarski konferenci Društva za nenasilno komunikacijo in društva SOS telefon, je bilo v Sloveniji lani izrečenih 1206 prepovedi približevanja za zaščito žensk, žrtev nasilja. Lani je bilo umorjenih sedem žensk, o teh je bilo pet žensk žrtev umora oziroma uboja v družini.

Nasilje v družini

Nasilje nad ženskami je velikokrat povezano z nasiljem v družini, ko so žrtve tudi drugi člani, predvsem otroci. Po podatkih policije, ki jih je za 24ur.com navedel tiskovni predstavnik Drago Menegalija, so leta 2009 obravnavali 2478 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini. Leta 2010 2344, 1917 tovrstnih kaznivih dejanj so obravnavali leta 2011, 2012 1702, leto kasneje pa 1592. V prvi polovici letošnjega leta pa so policisti obravnavali že 901 kaznivo dejanje nasilja v družini.

Storilci kaznivih dejanj nasilja v družini so po podatkih policije večinoma moški, a so storilke tudi ženske. Leta 2009 so našteli 1809 moških storilcev in 122 žensk, leta 2010 1750 moških in 132 žensk, leto kasneje 1456 moških in 102 ženski, leta 2012 1338 moških in 81 žensk, leta 2013 pa 1298 moških in 74 žensk. V prvi polovici letošnjega leta pa so zaradi nasilja v družini obravnavali 771 moških in 40 žensk.

Porast namestitev v varnih hišah

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v krizne centre in varne hiše nameščenih 293 žensk in 180 otrok, v materinskih domovih pa je bivalo 100 žensk in 122 otrok, so navedli v društvu SOS telefon.

Kot je pojasnila Suzi Kvas, predsednica sekcije za varne hiše, v letošnjem letu opažajo kar šestodstoten porast namestitev in obravnav žensk in otrok žrtev nasilja v nastanitvenih programih na področju socialnega varstva. Zaradi stopnjevanja socialnih in demografskih stisk v družbi in porasta nasilja, so situacije žrtev nasilja kompleksnejše in zahtevajo dolgotrajnejše reševanje, to pa posledično pomeni tudi daljšo vključenost v programe pomoči.

Umor vrh ledene gore

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je poudarila, da so za vsako umorjeno žensko, neštete žrtve, ki so popolnoma paralizirane od strahu, ker vedo, da so lahko naslednje. ''Dobimo prijave: 'Storilec mi je rekel, naslednja si lahko ti'. V tednu po umoru se zvrstijo številne grožnje, še posebej, če ni ostrih reakcij, se te le še razmahnejo,'' je dejala.

Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke pa je poudarila, da je umor, ko do njega pride, samo vrh ledene gore. ''Prej se je dogajalo že marsikaj, v partnerskem odnosu je bilo že mnogo nasilja. So primeri, ko je ženska pogosto klicala policija in druge institucije, skratka bila je aktivna, da bi se rešila nasilja,'' je opozorila, da se v sistemu nekje zatakne.

Suzi Kvas je nadaljevala, da imamo v Sloveniji tudi problem, da je družba še vedno zelo tolerantna, saj se številni enostavno ne odzovejo na problem, saj menijo, da to ni njihova stvar. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je dodala, da bi morali stremeti k družbi, v kateri bi veljala ničelna toleranca do nasilja. Spomnila je na razprave o zakonu o družini, ko se je veliko govorilo o kaznovanju otrok, ko so bili številni za kakšno ''vzgojno po zadnji plati''.

Kje poiskati pomoč?

Na spletni strani policije so navedli, da lahko prijavo nasilja v družini vloži vsakdo: žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe.

V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, ali v drugih primerih, ko je potrebna intervencija policije, ne odlašajte in pokličite intervencijsko številko policije 113. Prijavo lahko vložite na najbližji policijski postaji, lahko pa tudi po pošti. Na policiji svetujejo, da se anonimni prijavi v primeru nasilja v družini odločite le izjemoma. Takih prijav ne namreč morejo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto zaradi nesodelovanja udeleženih onemogočeno učinkovito ukrepanje.

Na Društvu za nenasilno komunikacijo pa so predstavili tudi posebno mobilno aplikacijo ''Varna'', ki je namenjena povečanju varnosti žensk. S pomočjo aplikacije lahko žrtve nasilja izdelajo lastni varnostni načrt, aplikacija jih vzpodbuja, naj nasilje prijavijo in o njem spregovorijo. V aplikaciji so na voljo tudi številni nasveti in kontaktni podatki organizacij, ki jim lahko pomagajo.

V društvu pa so izdali tudi pravni priročnik z uporabnimi nasveti, ki žrtve nasilja v družini seznanja z najbolj pogostimi postopki, ki sledijo po zaključku odnosa, v katerem so bile žrtve nasilja.