Nov zakon o verskih in svetovnonazorskih skupnostih, za katerega so na uradu za verske skupnosti pripravili teze, je odgovor na zahteve ustavnega sodišča, upošteva pa dobre rešitve sedanjega zakona o verski svobodi, pravi direktor urada Aleš Gulič. Med drugim predlagajo spremembo pravnoorganizacijske oblike in načina financiranja verske dejavnosti.
Kot je na novinarski konferenci dejal Gulič, so se posvetovali tudi s sociologi in izkazalo se je, da obstajajo različne možnosti, od minimuma, ki bi pomenil samo spremembo razveljavljenih členov, do popolnoma novega zakona. Po Guličevih besedah je bolje pisati nov zakon, ker je treba v krog verskih skupnosti po mnenju ustavnega sodišča potegniti tudi druge potencialne skupnosti, ki temeljijo na drugačnem svetovnem nazoru, kot je religiozni.
Ustavno sodišče je namreč junija razveljavilo določbe zakona o verski svobodi iz leta 2007 glede pogojev za registracijo verske skupnosti ter zaposlovanja duhovnikov v zaporih in bolnišnicah. Rok za spremembo zakona je 8. junij 2011.
Pretekli teden so na uradu objavili izhodiščne teze za pripravo zakona. Te so po Guličevih besedah usmerjene predvsem v nadgradnjo sedanjega zakona, saj so obdržali vse tisto, kar se je pokazalo kot pozitivno. Kot pojasnjuje Gregor Lesjak z urada, glede pravnih ustanov gradijo na liberalnih vrednotah, skušali pa so tudi odgovarjati na dejanske razmere.
Sprememba načina financiranja
Posebnih pravic po njegovih besedah niso spreminjali po lastni volji, ampak ker jih v to silita ustavna odločba oziroma dejansko stanje. Tako predlagajo tudi spremembo načina financiranja verske dejavnosti.
Ker ne bo popisa prebivalstva, na podlagi katerega se zdaj po podatkih iz leta 2002 razdeli večina državnih sredstev, so predvideli uporabo podatkov o namenitvi dohodnine. Šteli bodo, koliko posameznikov bo del dohodnine namenilo posamezni verski ali svetovnonazorski skupnosti, saj je to po Lekićevih besedah izraz podpiranja te skupnosti.
Verske skupnosti bi lahko tako s sredstvi razpolagale same in se tudi same odločile, koliko jih bodo namenile za duhovno oskrbo v zaporih in bolnišnicah, kjer zaposlovanje verskih uslužbencev ne bo več mogoče. Po Guličevem prepričanju država tako še manj posega v verske skupnosti. Izhodišče pa so trije milijoni evrov, kolikor se jih iz državnega proračuna zdaj nameni za pokojninske in zdravstvene prispevke, je še dejal.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.