Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar opozarja, da obstoječe normativne podlage, tudi Ženevska konvencija, niso prilagojene masovnim migracijam, ki smo jim priča. Te so "konceptualno vedno bolj izključujoče s potrebo po individualni obravnavi. To je objektivno dejstvo," je povedala v pogovoru za Večer.
Ekonomskih migracij po njenem mnenju ni mogoče reševati znotraj azilnega sistema. Tako pričakuje impulz nevladnih organizacij, da se spodbudi diskurz v smeri spremembe mednarodnih pravnih podlag, "morda tudi v smeri omejitve določenih pravic, kajti zdaj prihaja res do še hujših in zapletenih situacij, saj se to kompenzira z varnostnimi ukrepi držav".
Po njenem je "edina prava pot, tudi s strani EU, da preneha to rigidnost, birokratsko mentaliteto, z na nek način navidezno humanitarnostjo in solidarnostjo in se prične iskati nov sistem, ki bo vzdržen in bo ustrezal potrebam sodobnega časa". Ministrica tudi krivi EU za prizore, ki jih gledamo v Grčiji, Srbiji, ker dovoljuje nekontroliran pritok ljudi na svoje ozemlje.
Prepričana je, da potrebujemo učinkovit nadzor na zunanjih evropskih mejah in vzpostavitev varnih con zunaj EU, kjer bi se ugotavljalo, kdo je upravičen do zaščite v EU.
"Schengen je de facto razpadel, prosti pretok ljudi je načet," je opozorila in izpostavila, da se države na severu zapirajo, od Slovenije pa se zahteva, da kot varuh schengenskega prostora prispeva velik delež k zagotavljanju varnosti v EU. A po njenem je "samo vprašanje časa, katera država bo tista, ki bo izgubila nadzor in se jo bo smatralo kot krivca, da bodo stare članice EU lahko imele kvazi legitimen razlog, da se lahko ustvari tako imenovani mini schengen".
S predlagano novelo zakona o tujcih sicer preprečujejo izredno stanje, meni. Tudi v amandmajih na predlog po njenih besedah po napornih koalicijskih usklajevanjih navezave na izredno stanje ni več. Na ministrstvu se namreč niso strinjali s tem, da bi se v zakon o tujcih vneslo urejanje izrednega stanja na način, da ne bi smeli ukrepati, dokler tega stanja ni.
O ustavnosti novele zakona sicer po njenem mnenju dokončno lahko presoja le ustavno sodišče. Če bi se to zgodilo, bi bilo to celo dobrodošlo, "ker bo potem Slovenija lahko še bolj celovito pristopila k soočenju z migracijskim problemom", je navedla.
Na vprašanje, ali bo odstopila, če bo ustavno sodišče odločalo in odločilo, da je zakon neustaven, pa je dejala, da "ni mogoče govoriti o odgovornosti ministra", ki vladi predlaga zakon, glede na to, da se končno tehtanje o sprejemljivosti zakona opravlja v DZ.
O podpori vladnemu predlogu si niso enotni niti v SMC. Na vprašanje, ali je to točka preloma med njo in stranko, je ministrica dejala, da težko gleda na vse tako, "saj je pomembno predvsem to, da sva si s predsednikom vlade enotna v stališču, da imamo vsi skupaj samo eno državo in da moramo z njo ravnati odgovorno. To počnemo v imenu ljudi".
Dotaknila se je tudi grožnje terorizma in med drugim izpostavila, da potrebujemo bolj odločno pravosodno odzivanje na fenomen tujih terorističnih borcev in druge nove pojave. "V Sloveniji še vedno čakamo na spremembe kazenskega zakonika, ki bi bolj konkretiziral ta kazniva dejanja," je še poudarila.
MInistrstvo ima že nov predlog
Ministrstvo za notranje zadeve je v skladu s četrtkovim dogovorom medtem pripravilo kompromisni predlog dopolnil k noveli zakona o tujcih. Prejel ga je tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki pa pravi, da bo v ponedeljek, ko se bodo stranke koalicije sešle na usklajevalnem sestanku, jasno, ali so popravki naslovili skrbi, ki so jih izrazile stranke koalicije.
Med drugim so nekoliko spremenili definicijo razmer, v katerem bi se ukrep, ki omejuje vstop tujcev v državo, sprožil oz. predlagal. A so ob tem zavrnili možnost dopolnila, ki ta ukrep veže na obstoj izrednega stanja.
Ukrep bi bil uveden zgolj v primeru ogroženosti javnega reda in notranje varnosti in še preden bi razmere zahtevale dejansko razglasitev izrednega stanja v skladu z 92. členom ustave, pojasnjujejo. Ob tem pa opominjajo, da če bi čakali tako dolgo z ukrepanjem, da bi prišlo do izrednega stanja, država sploh ne bi več mogla zagotavljati nobenih človekovih pravic.
Kot je ministrstvo zapisalo v spremnih pojasnilih, je vlada novelo predlagala, ker je to po njenem mnenju nujno potrebno za zaščito ustavnih vrednot in dobrin, saj "če je resno ogrožen javni red in notranja varnost, so ogrožene številne dobrine, ki jih varuje ustava - življenje, premoženje, osebna nedotakljivost in še kaj", pojasnjujejo na ministrstvu in ob tem dodajajo, da samo sprejetje novele zakona še ne bo imelo nobenih posledic, še zlasti ne bo pomenilo zaprtja meja za begunce, kot je moč razumeti poročanje nekaterih medijev.
Koncept predloga novele zakona po njihovem prepričanju "temelji na predpostavki, da ne gre za razveljavitev človekovih pravic in za uvedbo izrednega stanja, ampak za omejitev človekove pravice do pribežališča v mejah 15., 32. in 48. člena ustave, saj bo Slovenija še vedno sprejemala določene ranljive skupine tujcev, hkrati pa bo zagotavljala vse pravice tistim osebam, ki imajo v Sloveniji že priznano mednarodno zaščito ali so pred uvedbo ukrepa zanjo zaprosili".
Zavračajo tudi očitek o kršenju mednarodnih konvencij. Kot zatrjujejo na ministrstvu, "nobene konvencije ni mogoče razlagati tako, da bi od države zahtevala, da ogrozi svoj javni red in notranjo varnost, da torej ogrozi svoje vitalne dobrine, ki jih je dolžna varovati, kaj šele, da neposredno ogrozi celo obstoj države". Zato zavračajo mnenja, da bi država s sprejetjem takšnega zakona kršila mednarodne konvencije.
Dotaknili so se tudi načela nevračanja, ki po Ženevski konvenciji pomeni, da nobena država pogodbenica na nikakršen način begunca ne bo izgnala ali prisilno vrnila na meje ozemlja, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti neki določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja. "Predlog zakona ne predvideva na nikakršen način kršenja načela nevračanja, kot ga definira Ženevska konvencija, saj osebe, katerim se vstop lahko zavrne, prihajajo z ozemlja sosednje varne države članice EU. Države članice Evropske unije se skladno s protokolom k Amsterdamski pogodbi štejejo za varne države, temu pa sledi tudi ostala zakonodaja Evropske unije s tega področja," so pojasnili na ministrstvu.
Nov "približevalni" predlog dopolnil sicer to načelo zavaruje s tem, da bolj jasno določa, da se izredni ukrep uporablja, kadar v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Upoštevali so tudi predlog, da se predvidijo individualni postopki, ki še omogočajo učinkovito izvajanje ukrepa.
Obenem so spomnili tudi na varovalke, ki jih vsebuje predlog novele zakona. "Ukrep se bi uporabljal le za tujce, ki bi prišli iz varne države. Ne bi se uporabljal za mladoletnike brez spremstva, za tiste, katerih življenje bi bilo ogroženo, ali tiste, katerih vrnitev bi bili pomenila mučenje, ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem izvedba ukrepa ni mogoča zaradi zdravstvenega stanja. Poleg tega se odločitev o uporabi ukrepa se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Tu sta še ozemeljska in časovna omejitev," naštevajo.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.