Poklici, ki jih potrebuje naše gospodarstvo

V Papirnici Vevče je v okviru promocijskih aktivnosti "Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše" potekala okrogla miza, na kateri so predstavniki gospodarstva in države razpravljali o tistih kadrih, ki jih na trgu dela najtežje poiščejo in kompetencah, ki jih mladim, ki se prvič zaposlijo, primanjkuje.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, pravi, da se nekaterih poklicev v očeh mladih še vedno drži prenizek ugled. Tukaj bi morali narediti več, omenjena akcija pa je eden od takšnih korakov. Veliko bi bilo treba narediti tudi v šolah, saj so po njegovem mnenju vsebine, s katerimi se mladi soočajo, pogosto zastarele ali pa niso po merah gospodarstva. "Poučevanje je včasih kar malce rigidno, če sistem primerjamo z Avstrijo," pravi.

Kateri profili so zaželeni?

Mavricija Batič, v.d. direktorice na Zavodu RS za zaposlovanje, je dejala, da trenutno na zavodu iščejo delavce predvsem na področju gradbeništva in v predelovalni dejavnosti. Najmanj se išče v javnem sektorju. Kot pravi, je med brezposelnimi največ trgovcev, manj je tistih s tehnično izobrazbo. Opozorila je na premalo izkušenj mladih, ki so zaključili šolanje.

Mit o nezanimivem delu

Direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič je dejal, da je ta v lasti avstrijskega podjetja in da nenehno izmenjujejo izkušnje in znanja. Pogrešajo ukrepe, da bi razbili to "famo" poklicnega fizičnega delavca v papirnici. Nekoč fizični delavec je danes pravzaprav papirniški operator, ki vse upravlja z računalnikom, pravi. "Vabimo tehnične šole, da pridejo pogledat, kaj se tukaj dogaja, kaj lahko sami prispevajo in da razbijejo ta mit o nezanimivem delu," poziva na dan odprtih vrat. Kot pravi, se namreč prepogosto zgodi, da se mladi, ki se vidijo v nekem bančnem sektorju ali na nekih drugih visokih pisarniških mestih, nato spustijo na realna tla. "Ti ljudje se potem vračajo k nam in nas sprašujejo, če bi jih vzeli v službo," pravi in dodaja, da je zanje najbolj pomembno, kakšna znanja ima posameznik in kako jih lahko uporabi tukaj. Sama naziv oziroma izobrazba nista tako pomembna.

'Moramo povedati, kaj rabimo'

Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič meroslovje pravi, da je Slovenija majhen trg in veliko novega znanja je zapisanega v angleškem in nemškem jeziku. Prenos znanja v Slovenijo in med sodelavce zato prinaša velike stroške in omejitve. Prav zaradi tega bi bilo potrebno, da gospodarstveniki znanje prenašajo tudi v šole. Sami so organizirali sodelovanje z učitelji. "K nam pridejo mentorji, ostanejo kakšen dan, nato pa znanje prenesejo v šole. Učitelji morajo poslušati o temah, ki jih gospodarstvo potrebuje. Podjetja moramo povedati, kaj potrebujemo," je prepričan.

Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logar je dejal, da je treba glede na značilnosti gospodarstva priti do zahtevnih znanj tudi skozi splošno izobraževanje, hkrati pa s strategijo gospodarstva iskati možne poti za spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja na področjih, ki so danes nezanimivi.

Akcija, kot je dan odprtih vrat, je po Logarjevih besedah pomembna, da "otroke potegnemo iz virtualnega v realno okolje, da dobijo vpogled v to, kaj se v gospodarstvu danes dogaja".

V Avstriji so vajeništva in pripravništva plačana

Hans Pogelschek, direktor in učitelj dvojezične poslovne akademije (BHAK) v Avstriji, je dejal, da imajo v Avstriji izobraževalne programe za 284 poklicev. Učenci imajo prakso, torej so vajenci dve ali tri leta. Če naredijo še maturo, šolanje traja štiri leta. Šolo plača država. Vajenci pa za delo dobijo plačilo. Interes za vpis je zato velik.