Hilda Tovšak v družbi Wolfa, Zavašnika, 'bojevnika' Selmana in policijskega vohuna Urbasa

Si je v zlatih časih slovenskega gradbeništva nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak lahko predstavljala, da bo nekoč na seznamu skupaj z iskanimi morilci, tihotapci prepovedanih drog, roparji in drugimi nepridipravi? Vprašanje je retorično, dejstvo pa je, da je Tovšakova z uvrstitvijo na Interpolov spisek iskanih oseb postala najbolj slaven ubežnik v Sloveniji.

Vohun, ki je spravil Zidarja na sodišče

Med osebami, ki jih policija išče s pomočjo tiralice in mednarodne tiralice, je precej takšnih, ki so jim mediji zaradi nečednih poslov že namenili pozornost. Posredno je s Tovšakovo povezan 55-letni Anton Urbas iz Šentivda pri Stični, ki je zaslovel kot policijski informator v zadevi Čista lopata.
Urbas je bil zaradi kaznivih dejanj prikrivanja, ponarejanja listin in goljufije marca 2011 pravnomočno obsojen na eno leto in pet mesecev zapora, so sporočili z ljubljanskega okrožnega sodišča. Zdaj ga s pomočjo mednarodnega pripornega naloga iščejo že več kot eno leto.

Urbas je po mnenju zagovornikov gradbenih baronov v zadevi Čista lopata nepreverjene govorice o umazanih poslih prvega moža SCT Ivana Zidarja spravil do nemškega kriminalista, nato pa so se kot nabrušen bumerang vrnile do slovenskih kriminalistov in zadeva je bila zrela za kazenski pregon.

Policijski vohun Urbas je nato na eni izmed obravnav presenetil z izjavo, da je policija poleg aretacije Zidarja načrtovala tudi aretacijo Zorana Jankovića in njegovih sinov, in sicer dan pred odprtjem Stožic. Kot je dejal, so mu naročili, naj iz Nemčije prinese potrebne informacije za aretacijo. Kdo in zakaj naj bi mu to naročil, Urbas na zaslišanju ni pojasnil, sodišče pa mu tudi ni verjelo.

Patria, Balkanski bojevnik in Lipa

Sodeč po fotografiji je med bolj uglajenimi gospodi, ki so trn v peti organom pregona, izkušeni kanadsko-slovenski poslovnež Walter Wolf. Ker se Wolf ni odzival na vabila v sojenju v zadevi Patria, je ljubljansko okrajno sodišče konec marca izdalo odredbo za razpis mednarodne tiralice.

Hujše glavobole pa ima slovensko tožilstvo in posledično tudi policija zaradi Anesa Selmana, ki je bil novembra lani obsojen na 10 let zaporne kazni zaradi svoje vloge pri tihotapljenju kokaina v zadevi Balkanski bojevnik. Selman je lahko pobegnil v neznano, saj tožilka Blanka Žgajnar pred izrekom sodbe ni podala predloga za podaljšanje pripora.

Slovenski javnosti je dobro znan tudi Robert Tomaž Zavašnik, ki je bil zaradi povzročitve splošne nevarnosti obsojen na pet let zapora. Na hladno bi moral zaradi tragedije, ki se je zgodila leta 2005 pred diskoteko Lipa, ko je množica mladih v paniki do smrti poteptala tri mlada dekleta.

Dolgoletno zavetje v ZDA in BiH

Prevaranta drugačnega kova sta 32-letni Daniel Cool Star in 38-letni Alex Loxley, ki ju iščejo že nekaj let. Prvi je nekoč slišal na ime Danijel Kociper, drugi pa na Alek Gradišnik. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj goljufije. Med letoma 2001 in 2003 naj bi skupaj s pajdaši s posojilnimi prevarami opeharila več kot petnajst oseb. Kociper in Gradišnik naj bi se po neuradnih podatkih skrivala ali zgolj bivala v ZDA. Nekaj kaznivih dejanj zoper njiju je že zastaralo, nekaj pa jih bo še tekom letošnjega leta.

Vse manjša je tudi verjetnost, da se bo na zatožno klop slovenskega sodišča, ali kateregakoli sploh, usedel Almir Huskić, ki naj bi novembra 1997 v bližini Vrhnike zagrešil brutalen umor. Ljubljansko okrožno sodišče je že večkrat razpisalo obravnavo, a Huskića, ki je zbežal v Bosno in Hercegovino, niso uspeli pripeljati v Slovenijo. Leta 2007 je dobil še državljanstvo BiH, kar je dodatno zapletlo primer.

Za konec pa spomnimo še na majhno ribo – roparja trgovine Lidl Leona Bojića, ki je februarja 2010 pobegnil iz zapora v Celju. Bojić je takrat spretno izigral paznike kar med sprehodom. Po žlebu je splezal na streho, se po strelovodu na drugi strani spustil na tla in stekel v smeri centra mesta. Bojić je še vedno na seznamu oseb, ki jih išče slovenska policija.

Na leto razpisanih do 1400 tiralic

Slovenija ima trenutno aktualnih okoli 200 mednarodnih tiralic, letno jih razpišejo okoli 1300 do 1400, je povedal vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje na GPU Dušan Kerin. Približno polovico jih razpiše policija, polovico pa sodišče. In le desetino tistih, ki jih razpiše sodišče, se išče na mednarodni ravni, "ker so vsi ostali prijeti v Sloveniji". Slovenski organi vsako leto aretirajo med 70 in 80 ljudmi, ki jih iščejo v tujini, v tujini pa je letno prijetih med 20 in 30 ljudi, ki jih išče Slovenija.