Kdo je kriv, da je lahko Hilda Tovšak pobegnila?

Kje je Hilda Tovšak? To se od včeraj, ko je postalo jasno, da bi morala Tovšakova nazaj v pripor že v soboto, sprašujejo policisti, tožilstvo, sodstvo, politiki, mediji in tudi povsem običajni državljani.

Tovšakova je v petek iz pripora lahko odkorakala zato, ker je specializirano državno tožilstvo med postopkom prekvalificiralo zahtevo za preiskavo in je Tovšakovi storitev kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril očitalo po drugem odstavku 242. člena kazenskega zakonika. Ker je očitek predvideval milejšo zaporno kazen, torej zapor do treh in ne več do petih let, bi bila Tovšakova v priporu lahko največ 15 dni.

Tožilstvo je sicer v petek, ko je spremenilo očitek, tudi vložilo obtožnico s predlogom podaljšanja pripora, a to ni zadržalo same odprave prvotnega odpora. Sodišče je že v soboto tožilstvu ugodilo ter spet odredilo pripor za Tovšakovo in še enega domnevno vpletenega v nepravilnosti pri posredovanju delavcev za Teš 6 Aleša Pangerca.

Medtem ko je bil Pangerc že včeraj spet v priporu, pa so na vrata Tovšakove policisti trkali zaman. Je Tovšakova pobegnila? Njen odvetnik nima informacij o tem, kje je, včeraj pa so bili za Tovšakovo izdani Evropski nalog za prijetje in predajo, tiralica in mednarodna tiralica. Kot pravijo na Generalni policijski upravi razpis Evropskega naloga za prijetje in predajo ter mednarodne tiralice pomeni, da osebo iščejo v vseh državah članicah Interpola in državah uporabnicah schengenskega informacijskega sistema SIS II.

Tako je zdaj na prvi strani seznama iskanih oseb slovenske policije prva iskana oseba ravno Hilda Tovšak. Poleg njene fotografije je navedeno, da je rojena leta 1950 v Mislinji, njen zadnji znani naslov pa je bil v Ljubljani.

Tovšakovo danes povabili v zapor

Z okrožnega sodišča v Ljubljani so na vprašanje, zakaj Tovšakova medtem ni bila že na prestajanju zaporne kazni zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Čista lopata, sporočili, da vsi obsojeni sodbe še niso prejeli, čeprav je bila sodba izrečena že 21. marca, sodišče pa je vročitev sodbe odredilo že za naslednji dan, ko je 9. maja prejelo spis višjega sodišča. Sodba tako še ni bila vročena Ivanu Zidarju, Dušanu Črnigoju, Ivanu Demšarju in Srečku Gabriču, so jo pa že prejeli njihovi zagovorniki.

Poleg tega so danes za Hildo Tovšak, Boruta Farčnika in Tomaža Žiberta izdali poziv na prestajanje kazni. Ta mora biti izdan osem dni po vročitvi sodbe, ko postane sodba izvršljiva. V tem primeru, pravijo, nepravilnosti tako ni bilo.

Je pa zanimivo, da je za 24ur.com direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač potrdila, da so se v celjskih zaporih ob odpravi pripora Tovšakovi pozanimali na okrožnem sodišču v Ljubljani, kako je z izvršitvijo njene sodbe v zadevi Čista lopata. Vprašali so, ali je že pripravljen poziv za nastop kazni, glede na to, da ji je bil v priporni zadevi pripor odpravljen. Dobili pa so odgovor, da o tem še ni odločeno.

Pličanič zahteva poročilo: je šlo za napako tožilca?

V celotni zadevi še nihče ni jasno prevzel odgovornosti za to, da je Tovšakova lahko odkorakala iz pripora in nato tudi izginila. Minister za pravosodje Senko Pličanič je danes od specializiranega državnega tožilstva zahteval poročilo v kazenski zadevi Hilde Tovšak. Predvsem ga zanima, ali je šlo dejansko za napako državnega tožilca, želi, da mu pojasnijo okoliščine zadeve in ali bodo na tožilstvu sprejeli kakšne ukrepe. Odgovor od tožilstva minister pričakuje v dveh dneh. Če bo treba, bo minister za poročilo zaprosil tudi sodišče.

Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je za 24ur.com sporočil, da samih izjav ministra za pravosodje ne more komentirati, bo pa v skladu z zahtevo ministra pripravil poročilo o obravnavani zadevi. Kasneje pa je vendarle dejal, da bo prevzel odgovornost, če se izkaže, da je kriv. Ob tem pa je opozoril, da je po njegovem vedenju obtožba prišla na sodišče preden je Tovšakova odkorakala na prostost.

Fišer: Mediji so zadevo s Tovšakovo obravnavali preveč hrupno

Minister Pličanič pa je danes pisal tudi generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, s katerim sta se tudi pogovorila. Pličanič pričakuje jasno sliko, kaj je šlo narobe v konkretnem primeru Hilde Tovšak in konkretne predloge za potrebne spremembe zakonodaje ter v primeru ugotovljenih napak tudi prevzem osebne odgovornosti funkcionarjev v pravosodju.

Fišer je sporočil, da je uvedel nadzor nad odločanjem specializiranega državnega tožilstva v primeru Hilde Tovšak že pred ministrovim pozivom. Želja ministra po njegovih besedah je, da bi tožilstvo odgovor pripravilo do 30. maja, pri čemer Fišer računa, da bo to izvedljivo.

Pličanič je po sestanku povedal, da bo najprej počakaj na odgovor tožilstva, nato pa se bo odločal, kako naprej. Se bo pa, kot je napovedal, zelo verjetno odločil za razširitev službenega nadzora tudi na sodstvo. Če bi namreč sodišče hitreje odločilo o tem, na kakšen način bo Tovšakova prestajala zaporno kazen v primeru Čista lopata, do tega položaja mogoče ne bi prišlo, je dejal. Tovšakova je namreč podala prošnjo za alternativno prestajanje kazni. Kot pravi Pličanič, je v tem primeru preveč čudnih naključij.

Fišer je danes povedal, da so mediji "zadevo s Tovšakovo" obravnavali preveč hrupno. Po njegovem mnenju ima sistem strokovne napake sam v sebi, ni pa v navadi tožilstva, da bi jih sankcionirali. In tudi, kot pravi, disciplinske sankcije za takšne primere niso predvidene.

Na novinarsko vprašanje, ali sam meni, da bi moral biti v službi javnosti, ali pa da je njegova naloga predvsem zaščita lastnega ceha, Fišer odgovarja, da spada v kategorijo tožilcev, ki so prepričani, da so v službi javnosti. "Če pa želite povedati, da bi morali biti neka transmisija javnega mnenja, potem pa moram povedati, da je javno mnenje zelo slab svetovalec in še slabši sodnik," je dejal.

Če bi tožilci mislili zelo vnaprej ...

In kako o tem primeru razmišlja Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. Izpustitev Hilde Tovšak iz pripora bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev, trdi Dobovšek. Če bi tožilci mislili zelo naprej in na vse kombinacije, bi se po njegovem mnenju včasih lahko kakšnim podobnim situacijam izognili. Bi bilo pa vprašanje potem, ali bi bilo vse zakonito, je opozoril.

Če je pri izpustitvi nekdanje prve dame Vegrada Tovšakove v resnici šlo za napako tožilca, Dobovšek meni, da sankcija zoper njega ni nujna, saj vsi pri opravljanju svojega poklica delajo napake. Bi pa moral biti kaznovan tožilec, če bi pri tem storil kaznivo dejanje, kot je na primer opustitev dolžnega ravnanja. Kar pa je seveda po njegovih besedah treba dokazati.