Predsednik odbora hrvaškega sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac je slovenskemu kolegu Jelku Kacinu predlagal sestanek delegacij obeh odborov, na katerem bi poskušali najti rešitev krizo, ki je nastala zaradi hrvaške namere o razglasitvi izključne ekonomske cone na Jadranu.
Tomac v pismu predsedniku odbora DZ za zunanjo politiko Jelku Kacinu poudarja, da je skupni interes vseh držav na Jadranu sprejetje ukrepov, ki bodo resnično zaščitili Jadran in preprečili prekomerni izlov rib, ki grozi, da bo bogato Jadransko morje spremenil mrtvo morje. Tomac priznava, da parlamentarci ne morejo namesto svojih zunanjih ministrstev in vlad reševati sporov, da pa lahko ustvarijo ozračje v javnosti in v parlamentih, ki bodo razširili možnosti, da vladi najdeta rešitev, ki ne bo postavila pod vprašaj prijateljskih odnosov med državama.
Tomac je v pismu spomnil, da imata Hrvaška in Slovenija veliko nespornih skupnih interesov in da se v zgodovini nista nikoli spopadali, in poudaril, da morata obe državi za reševanje odprtih vprašanj sprejeti načela EU in mednarodnega prava. Glede meje na morju Tomac meni, da je edina možna rešitev mednarodna arbitraža in da je Hrvaška na njo pripravljena, pri čemer je poudaril, da se Hrvaška ne želi odreči svojim pravicam, kot tudi ne izpodbijati pravic Slovenije v skladu z mednarodnimi konvencijami in mednarodnim pravom. Tomac meni, da je prvi korak k normalizaciji odnosov vrnitev slovenskega veleposlanika v Zagreb in odprtje prekinjenih političnih in državnih komunikacij, kot tudi skupen poziv medijem, naj prispevajo k umiritvi situacije, da bi probleme reševali "racionalno in ne iracionalno z medsebojnim obtoževanjem".
Sabor oktobra o gospodarskem pasu
Člani odbora za zunanjo politiko v hrvaškem saboru so se na današnji seji odločili, da bo sabor v začetku oktobra razpravljal o širitvi jurisdikcije v Jadranskem morju. Hkrati bodo od Račanove vlade zahtevali, naj vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško reši z mednarodno arbitražo. Predsednik odbora Zdravko Tomac je po seji sporočil, da je odbor soglasno podprl predloge, ki jih je glede nadaljnjega ravnanja za izhod iz krize v odnosih s Slovenijo na seji predstavil Picula.
Odbor je tudi sklenil, da bo sabor na zasedanju v začetku oktobra začel razpravo o razširitvi hrvaške jurisdikcije v Jadranu. O obliki jurisdikcije se še niso dogovorili, so pa bili soglasni, da je treba vprašanje ribolova in ekologije ločiti od vprašanja meje med državama. V pripravah na to zasedanje pa je odbor podprl hrvaško diplomacijo, da opravi tudi pogovore z drugimi zainteresiranimi državami. Tomac je ob tem poudaril, da pomenijo današnji sklepi odbora parlamentarno podporo hrvaškemu zunanjemu ministrstvu in vladi.
Picula je po seji povedal, da je odboru predstavil stališča hrvaške diplomacije glede trenutnih razmer v slovensko-hrvaških odnosih, potem ko so hrvaške napovedi o razširitvi jurisdikcije v delu Jadrana izzvale odzive v Sloveniji. Seznanil jih je tudi z načrtovanimi ukrepi in poudaril, da je zaradi dobrososedskih odnosov treba razpravo vrniti v normalne diplomatske okvire.
Na naše vprašanje, ali bo hrvaški sabor o širitvi jurisdikcije v Jadranskem morju glasoval že pred konferenco Evropske unije konec novembra v Benetkah, je Tonino Picula odgovoril, da bodo smernice Evropske politike bolj jasne po pripravljalnem sestanku unije v Bruslju. Člani odbora za zunanjo politiko so se strinjali, da bi prvi korak v odnosih med državama sedaj morala narediti Slovenija in sicer z vrnitvijo veleposlanika Bekeša v Zagreb.
Predsednik odbora Zdravko Tomac je sejo sklical minuli teden, potem ko je prišlo do zaostritve odnosov med Zagrebom in Ljubljano po izjavi hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule za Slobodno Dalmacijo, da Slovenija nima izhoda na odprto morje in da lahko Hrvaška enostransko razglasi izključno ekonomsko cono (EEZ), kadarkoli hoče. Zaradi te izjave je Ljubljana do nadaljnjega poklicala slovenskega veleposlanika v Zagrebu Petra Bekeša na posvetovanja v Ljubljano.
O hrvaški nameri o razglasitvi EEZ je minulo sredo za zaprtimi vrati na nujni seji že razpravljal slovenski parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP), ki je podprl stališča vlade iz 28. avgusta, obenem pa poudaril, izhajajoč iz temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, da je Slovenija vedno imela in ima neposreden teritorialni dostop do odprtega morja. Vlado je OZP še pozval, da Slovenija kot predsedujoča Jadransko-Jonski pobudi sproži dejavnosti za ekološko in ribolovno zaščito morja v vseh državah, ki ležijo ob Jadranskem in Jonskem morju v skladu s standardi EU.
Picula: Ruplu sem predlagal sestanek
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je o zadevi pisal več predstavnikom EU, o njej pa je seznanil tudi kolege na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov povezave in pristopnic v italijanski Rivi del Garda, ki je potekal minuli petek in soboto.
Slovenski argumenti zoper hrvaške poteze v primeru razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ) niso naleteli na posebno zanimanje, piše hrvaški dnevnik Jutarnji list v današnji izdaji. "Obtožb na račun Hrvaške, da z napovedjo razprave o zaščiti Jadrana destabilizira regijo, si ni moč predstavljati kot poskus večstranskega pristopa k problemu," je v pogovoru za časnik dejal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. "Hrvaška in Evropa sta na to občutljivi, saj je znano, da to ni točno." V nadaljevanju Picula pravi, da je "treba razlikovati med pojmom pravice pristopa do odprtega morja, ki ga Slovenija ima, in pojem fizičnega stika teritorialnega morja z mednarodnimi vodami, ki ga Slovenija nima."
Vse ladje, ki plujejo v ali iz slovenskih pristanišč, imajo pristop do odprtega morja zajamčen z mednarodnim pravom, je še pojasnjeval Picula. Ignoriranja mednarodnega prava in obstrukcije dialoga si ni moč predstavljati kot pripravljenosti na dialog, je dejal Picula in dodal, da so zadnje slovenske izjave bolj znamenje umirjanja tona kot resničnega pomirljivega slovenskega pristopa. Opredelitev za "novo tehnično izvedbo naziva ukrepa", s katerim bodo zaščitili morje, pa bo minister prepustil saborski razpravi in stroki. Najpomembneje je namreč, kot je dejal, da "se zaustavi uničevanje Jadrana, ki ga je treba zavarovati pred prevelikim političnim ulovom".
Račan za Mladino: Odprto morje - slovenski mit
"To, da ima Slovenija izhod na odprto morje, je mit," je v pogovoru za današnjo Mladino dejal predsednik hrvaške vlade Ivica Račan. Dodal je, imajo tudi Hrvati svoje mite, kakršen je mit o hrvaški državi in da vsak narod težko obvladuje svoje mite in se še teže loči od njih. Sicer pa se mu zdi zelo pomembno, ali imajo na Jadranu, ki je razdeljen med prijateljske države, te države prehod skozi t. i. gospodarsko območje, če bi takšna gospodarska območja res nastala, kar pa še ni gotovo. Ob tem je izrazil upanje, da Hrvati, če se bo to zgodilo, ne bodo ustvarili mita o svojem izhodu na odprto morje, ker bi bil ta mit klavstrofobičen.
"Če ne moremo rešiti težave, ki ni tako velika, je bolje, da se dogovorimo, da ne bomo dramatizirali, in skušamo težavo rešiti v za to primernejšem času. V prihodnosti, ko bomo vsi skupaj del Evropske unije, se bodo tudi nerešena vprašanja naših meja reševala nekoliko drugače, ker bo drugačen kontekst. Ko bomo polnopravni člani EU, bodo na primer tudi Hrvati morali imeti kvote za ulov rib, enako kot Slovenci. In o tem se bomo pogajali znotraj EU. Torej, če naše strukture morda niso sposobne rešiti ne tako velikih težav, bi morale pokazati sposobnost, da vsaj ne povečujejo škode z nepotrebnim dramatiziranjem. Hočem reči, če zdaj ni pravi čas, bo gotovo prišel trenutek, ko bo možno mirnejše in lažje reševanje težav. Sicer pa tudi nekatere članice EU nimajo rešenih vprašanj meje, pa to ni nobena drama," je v zvezi s strategijo reševanja slovensko-hrvaške problematike odnosov dejal Račan.
Hrvaški premier v izjavi hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule, da Slovenija nima pravice do izhoda na odprto morje, ne vidi težav. "Dokler niso rešena mejna vprašanja, ne moremo reči, da ima Slovenija neizpodbitno pravico do izhoda na odprto morje. Če se odločimo za arbitražo in bo vprašanje rešeno tako, bo Hrvaška to prav gotovo sprejela. Dokler ne pridemo do končne rešitve, pa nihče, niti minister Picula, nima pravice prejudicirati izida pogajanj," je dejal premier Račan. Sicer pa kot je med drugim še dejal, pričakuje predvsem zmanjšanje pritiska s slovenske strani.
Mnenja iz hrvaškega tiska
Hrvaška ima pravico razglasiti izključni gospodarski pas v Jadranu, vendar pa je dogovor s Slovenijo njena mednarodna obveza, je za reški Novi list povedal Lojze Ude, profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani. Vendar pa imajo po konvencijo o pomorskem pravu države z neugodnim geografskim položajem pravico koristiti del morja, ki so ga države z boljšim geografskim položajem razglasile za EEZ. Po 3. odstavku 70. člena te konvencije se morajo države dogovoriti o načinu uporabe EEZ, je poudaril Ude. Po njegovem mnenju sta izjavi o slovenskem odrekanju pomoči Hrvaški pri vključevanju v evroatlantske integracije in hrvaški razglasitvi pasu primerljivi, vendar vodita le k poslabšanju odnosov.
Kot je v pogovoru za današnji Vjesnik povedala nemška članica Evropskega parlamenta Doris Pack (CDU) je v celotni zadevi treba slišati tudi Slovence. Te stvari je treba reševati skupno, toda po njenem mnenju sedaj ni čas zato, ker je Hrvaška v predvolilnem obdobju, ko se taka vprašanja ne rešujejo. Izsiljevanje namreč ni sredstvo, ki se uporablja v EU. Če želi biti Slovenija dobra članica EU, ne sme nikogar izsiljevati in zanesljivo tega ne bo storila, je prepričana Packova. Po mnenju evropske poslanke bi bilo pametno, da bi zadeve pomagal rešiti kakšen mednarodni posrednik, ki bi verjetno lahko bila tudi EU. Če bi ta posrednik ugotovil, da ima Hrvaška prav, ko pravi, da Slovenci ne morejo imeti mednarodnih voda, in bi to bila razsodba, bi Hrvaška lahko storila lepo gesto in Slovencem ponudila dogovor in jim omogočila nek prehod, je svetovala Packova in dodala, da je treba zadevo najprej pravno rešiti.
Slovenija je država, s katero vsakodnevno živimo, s katero sodelujemo in s katero nikoli ne bomo prišli v kakšen močnejši spopad, kot je diplomatski ali medijski. Moteče poteze nekaterih slovenskih politikov niso in ne smejo biti razlog za kakršnokoli primerjavo Slovenije s Srbijo, kar je, žal, v zadnjih desetih dneh na Hrvaškem moč pogosto slišati, komentira hrvaško-slovenske odnose Davor Butkovič v današnjem Jutarnjem listu. Žalostno stanje hrvaško-slovenskih odnosov, kot jih je imenoval hrvaški zunanji minister Picula, ni in ne bi smelo biti značilno za dolgoročno zvezo med obema državama, ki sta naravni zaveznici. Ne le zato, ker sta skupaj zapustili zadnji kongres jugoslovanske komunistične stranke in istočasno razglasili samostojnost, temveč tudi zaradi številnih drugih razlogov. Hrvati in Slovenci vsak dan prehajajo prek meje, eni množično letujejo na Hrvaškem, drugi pa pozimi odhajajo v Slovenijo.
