Dan potem ko je arbitražno sodišče v Haagu postavilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, se nadaljujejo odzivi na sodbo.
Cerar bo za izvrševanje arbitražne odločbe obnovil posebno skupino
Premier Miro Cerar je včeraj v prvem odzivu ocenil, da gre za zgodovinski trenutek za Slovenijo, ter napovedal, da se bo zavzel, da se razsodba enotno sprejme, čeprav se zaveda, da vsa pričakovanja niso bila uresničena. Cerar je še sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in ga pozval "k dialogu o implementaciji" sodbe. Dogovorila sta se, da se bosta sestala 12. julija v Ljubljani.
Cerar je v izjavi za medije dejal, da se izvrševanje arbitražne odločbe ne more začeti že danes. Napovedal je, da se bo Slovenija na hrvaško stran prihodnji teden obrnila tudi s posebno noto glede začetka implementacije razsodbe. Za njeno koordinacijo bo skrbela posebna skupina. Ta je doslej delovala neformalno oz. "čim manj opazno", zdaj, ko je sodba znana, pa jo bodo preoblikovali v formalno skupino. Vlada jo bo po napovedi Cerarja ustanovila prihodnji teden.
Cerar je sicer že v četrtek dejal, da ne dvomi, da bo Slovenija lahko mirno pričela s koraki v smeri implementacije, seveda pa je treba doseči neko sodelovanje s Hrvaško, ki sicer sodbe ne priznava.
O tem se bo 12. julija v Ljubljani pogovarjal tudi s Plenkovićem. Pri tem pa, kot je večkrat javno poudaril, ne misli pristati na nove pogovore o meji, ampak se namerava pogovarjati zgolj o implementaciji sodbe, ki je za Slovenijo pravno obvezujoč akt za obe državi v sporu.
O napovedi hrvaških ribičev, da nameravajo še vedno loviti do sredine Piranskega zaliva, je premier danes še dejal, da bi bilo neprimerno, če bi naša ali hrvaška stran izzivala drugo stran. Vse državljane, tudi ribiče, je zato Cerar pozval, naj se vzdržijo tovrstnih dejanj. Vsaka provokacija bi namreč poslabšala medsebojne odnose, je ocenil premier.
Pahor: Lahko smo zadovoljni
Predsednik Borut Pahor, ki je leta 2009 kot premier podpisal arbitražni sporazum, pa je dejal, da se je arbitraža izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja, Slovenija pa je po njegovih besedah lahko zadovoljna s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju.
Zunanji minister Karl Erjavec, ki je razglasitev spremljal v Haagu, je dejal, da je arbitražno sodišče izpolnilo svoj mandat, odločba pa po njegovih besedah potrjuje, da je Slovenija pomorska država.
Vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet je prav tako zadovoljen. "To je najboljše, na kar smo lahko upali," je dejal v Haagu in poudaril, da je Slovenija dobila stik z odprtim morjem.
Sodbo je pozdravil tudi predsednik DZ Milan Brglez, sicer profesor mednarodnega prava. Kot je dejal, sta s to sodbo zmagala mednarodno pravo in pravičnost. Sodbo bo treba spoštovati v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom, to pa se pričakuje tudi od Hrvaške, je povedal.
Janša: V primerjavi s 25. 6. 1991 smo izgubili stik s teritorialnimi vodami
V največji opozicijski stranki SDS niso zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško. Predsednik SDS Janez Janša je danes ocenil, da je Slovenija, ki je ob osamosvojitvi nadzorovala celoten Piranski zaliv, v četrtek izgubila četrtino, v koridorju, ki ga je določilo arbitražno sodišče, pa bo imela le splošne pravice.
Janša je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da je Slovenija dobila le komunikacijski prehod, to pa ni tisto, kar je imela 25. junija 1991, "in kar je obljubljala tista stran, ki je glasovala za sporazum".
Slovenija na morju meji na Italijo in Hrvaško, ne na mednarodne vode, kdor trdi drugače, namerno zavaja, v zvezi z razsodbo arbitražnega sodišča pravi Janša. Meni, da je odločitev slabša, kot je bil sporazum Drnovšek-Račan, ki je prek mednarodnih voda določal stik Slovenije z odprtim morjem.
Glede pozivov k enotnosti politike je dejal, da bo Slovenija enotna, če bomo priznali stanje, kot je, in ne bomo lagali sami sebi.
Opozoril pa je, da je bil arbitražni sporazum potrjen na referendumu, zato Slovenijo pravno veže, čeprav je po njegovem prepričanju v nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel DZ leta 2013 ob vstopanju Hrvaške v EU.
Janša je še dejal, da se razsodbe sodišča ne da enostransko realizirati, ter dodal, da je Hrvaška od arbitražnega sporazuma odstopila takoj, ko je postalo jasno, da bo vstopila v EU. Ocenjuje, da bi bila možnost, da bi Hrvaška sodelovala, čas njenega vstopanja v schengensko območje.
Predsednik sveta SDS Anže Logar pa je opozoril, da je bila javnost v času referendumske kampanje glede arbitražnega sporazuma zavedena. Tako bo prvi fazi, ko se išče stališče slovenske politike ob sodbi arbitražnega sodišča, po njegovem mnenju nujno morala slediti faza ugotavljanja odgovornosti. Ključno pa je po njegovih besedah, da javnosti nalije čistega vina in se začne "seciranje realnega rezultata arbitražnega tribunala, brez nepotrebnih velikih besed, ki sledijo tej ali oni politiki".
Tudi Janša je ocenil, da razsodba ni fantastičen dan, "le upamo lahko in si želimo, da nismo namesto fantastičnega dne dobili novega obdobja konfliktov". Po njegovem mnenju bo sicer Hrvaška storila vse, da se konfliktom izogne, "saj ve, da bo prišel čas, ko bo lahko Sloveniji to rešitev že drugič prodala".
Odgovoril je tudi na vprašanje glede dogovora med njim kot slovenskim premierjem ter hrvaškim premierjem Ivom Sanadarjem leta 2007 na Bledu, da bi vprašanje meje reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Kot je pojasnil, ima to sodišče v svojem statutu člen, ki pravi, da lahko odloča tudi po načelu pravičnosti. Za Slovenijo je bilo sprejemljivo, da se morska meja določa po tem načelu, saj bi prišel v ospredje status, ki smo ga imeli ob osamosvojitvi, je prepričan.
SD: Sodba je dokončna, in želimo si, da se v polnem obsegu uveljavi v praksi
V SD pozdravljajo razsodbo arbitražnega sodišča, ki je po njihovih navedbah dokončna, in si želijo, da se v polnem obsegu uveljavi v praksi. Ob tem pričakujejo, da bo tudi Hrvaška kot članica EU sodbo sprejela in spoštovala mednarodne zaveze, so navedli na svoji spletni strani. V SD pozivajo tudi k mirnemu pristopu in izogibanju incidentom.
Mednarodna arbitraža je pomemben instrument mednarodnega prava pri reševanju meddržavnih sporov. Ohranitev integritete mednarodnega pravosodja je v skupnem interesu vseh držav, članice EU pa bi to morale prve dokazovati s svojim zgledom, so prepričani v SD.
Kot so napovedali, bo "naša glavna skrb, da tako doma kot v dialogu z Zagrebom poskrbimo, da bo življenje ljudi, ki živijo ob meji, po razsodbi lažje in boljše". Od vseh pristojnih institucij naše države v SD pričakujejo, da bodo svojim državljanom v primeru, da jih je razsodba arbitražnega sodišča kakor koli prikrajšala, pomagale najti ustrezne rešitve. "Njihova usoda je za nas ta trenutek najbolj pomembna," so dodali.
Za SD je določitev meje dokončna in vračanje k bilateralnemu določanju meje ni možno. Za to po njihovem mnenju niti nimamo mandata, "saj bi bilo to v nasprotju z voljo državljank in državljanov Slovenije, ki so na referendumu podprli arbitražni sporazum kot pravi in ustrezen način za določitev meje s sosednjo Hrvaško".
Bratuškova meni, da bi bilo treba Hrvaško opomniti na pomen arbitražnega sporazuma
V stranki Zavezništvo menijo, da je odločitev arbitražnega sodišča treba spoštovati, čeprav za Slovenijo morda ni najugodnejša. Predsednica stranke Alenka Bratušek opozarja, da "je bil dogovor o arbitraži pogoj, da je Hrvaška postala del Evropske unije. Zdaj, ko je že del unije, pa dogovora ne bi več spoštovala". Zato bi se po njenem mnenju morali oglasiti predstavniki Evropske komisije in evropskih držav in Hrvaško spomniti, da je del evropske družine in da se mora tudi obnašati evropsko.
Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker sicer pravi, da želi najprej prebrati arbitražno odločbo, preden zavzame stališče.
NSi predlaga pomoč tistim, ki so ostali izven Slovenije
V NSi so nad razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško razočarani, je v izjavi za medije povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Se pa zavedajo, da alternativa "praktično ne obstaja" in da je treba arbitražno razsodbo sprejeti takšno, kot je. V nobenih bilateralnih pogajanjih s Hrvaško najverjetneje ne bi dosegli več. Tonin je pojasnil, da so v NSi nezadovoljni zlasti zaradi določitve meje na morju, ob Dragonji in v Razkrižju. Slovenija je tako na nek način "prisiljena sprejeti tisto, kar je bilo razsojeno". To se pričakuje od države, ki spoštuje demokratične standarde in pravne norme, zato to isto Tonin pričakuje tudi od Hrvaške.
Pri tem v NSi računajo na svetovne velesile, zlasti pa na EU, da bodo Hrvaško znova in znova opominjali, da je treba razsodbe mednarodnih sodišč in mednarodno pravo spoštovati. EU ima v tem pogledu tudi zelo močni orodji, ki bi spodbudili Hrvaško, naj razsodbo sprejme - to sta evropski denar in glasovalne pravice v njenih institucijah, je povedal Tonin. Tu se bo po njegovih besedah tudi pokazala verodostojnost EU. "Če želi Evropska unija tudi v praksi udejanjiti tisto, kar zagovarja, potem je jasno, da se mora postaviti na stran prava," je poudaril.
Za približno 30 hiš ob Dragonji in v Razkrižju, katerih stanovalci so zdaj pristali na Hrvaškem, naj se po predlogu NSi sprejme poseben zakon. Ta bi jim ponudil finančno nadomestilo, s pomočjo katerega bi lahko ti državljani svoje domove postavili na slovenskem ozemlju in tu tudi normalno zaživeli, če bi to želeli, je pojasnil Tonin. "Ti ljudje ne smejo imeti občutka, da so prepuščeni sami sebi," je poudaril.
O sodbi tudi evropski poslanci
Lojze Peterle je dejal, da so sodniki povedali svoje, s čimer je dolgoletna zgodba, do katere je prišlo, ker se politika ni mogla dogovoriti o meji, zaključena.
Franc Bogovič je zadovoljen, da je mednarodno določeno, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško, in upa, da bodo tudi Hrvati spoznali, da ni druge alternative kot postopna implementacija razsodbe.
Igor Šoltes pa je opozoril, da je bil sporazum deloma podpisan pod pokroviteljstvom EU. Ker je pravno obvezujoča sodba, pričakuje, da bo Evropska komisija izrazila jasno stališče.
Tanja Fajon je opozorila na posledice nespoštovanja odločitve sodišča za Hrvaško, ki se je k spoštovanju razsodbe zavezala tudi v pristopni pogodbi za članstvo v EU.
Romana Tomc je prepričana, da bi Slovenija "lahko dobila več, če bi bili v preteklosti bolj modri", medtem ko je njen strankarski kolega Milan Zver na Twitterju zapisal, da ni razlogov za evforijo, prej nasprotno. Patricija Šulin pa je prepričana, da je Slovenija izgubila stik z odprtim morjem in bo imela le služnostno pot.
KOMENTARJI (505)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.