Hrvaški minister za kmetijstvo Tihomir Jakovina je napovedal, da bo v ponedeljek na ministrskem srečanju v Luksemburgu svojima kolegoma iz Slovenije in Italije predlagal pogovore o začetku postopka za čezmejno zaščito terana. Če pobuda ne bo sprejeta, bo Hrvaška zaščitila svoja vina po pravni poti.
"Tudi Slovenija je s svojimi pravilniki naredila določene napake. Sicer pa menimo, da bo dovolj razumevanja in pripravljenosti pri kolegih v Italiji in Sloveniji glede te novosti, kakršna je skupna čezmejna zahteva za zaščito geografske oznake," je dejal Jakovina.
Kot je spomnil, so hrvaški strokovnjaki ugotovili, da refošk in teran nista isti sorti grozdja.
"Ne obstaja možnost zaščite sorte grozdja v evropski zakonodaji," je poudaril predsednik združenja vinarjev pri hrvaški gospodarski zbornici Ivica Matošević, ki je tudi dejal, da so na Hrvaškem ugotovili genetske razlike med grozdjem refošk in teran.
Pojasnil je, da slovensko vino teran s Krasa temelji na grozdju refošku in ne na sorti teran, kot je to na Hrvaškem. Zagreb je sicer registriral refošk kot posebno sorto grozdja.
"Teran ni vprašanje zgolj etikete, gre za avtohtono sorto v hrvaški Istri, kot je malvazija, je del tradicije in identitete," je dejal Matošević.
Dodal je, da si hrvaški vinarji prizadevajo, da bodo še naprej prodajali teran in da imajo dovolj razlogov, da bi določila o geografski označbi popravili. Slovenski vinarji s Krasa pa pravijo – Hrvati svoje vino lahko prodajajo, a ne pod imenom teran, ker je zaščiteno, slovensko.
Pred začetkom novinarske konference so novinarjem razdelili nekaj uredb Evropske unije, v katerih poudarjajo, da spor med Hrvaško in Slovenijo glede terana nastal že pred letom 2008, ko je Evropska unija uveljavila reformo vinskega sektorja.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.